Danes na Raduho iz planine Arta. Avto sva pustila na odcepu za kočo na Loki- cesta je skoraj kopna. Pot je potekala skoraj brez problemov, le sledljivost markacijam je bila težavna(vse je bol ali manj zamedel sneg- midva pa prvič po tej poti). Proti vrhu se nama je že kar močno udiralo in nama pobiralo moči. Zaradi fantastičnih razgedov se nisva dala motiti- noro
Na vrhu še vedno ni vpisne knjige, pa tudi pokrov skrinjice manjka
. Sestopila sva v smeri Loke, malo pred razcepom srečala pohodnika, pozneje še več, ki so nama malo pregazili. Božanski občutek, ko vidiš stopinje v tisti belini in veš, da nisi sam.... Koča je odprta, pred njo pa kopica ljudi, ki se je martinčkala na soncu.
Ps. Iz smeri Grohota ni vidne sledi.