Včasih kar prav pride, da človek ni preveč zagnan za jutranje vstajanje. Dopoldanski pohodniki se že vračajo ko počasi zastavim na Prtovču. Vse naokrog gosta megla iz katere je rahlo pršilo. Pohodniki, ki sem jih srečevala so bili tako lepo okrašeni z ivjem kot drevesa ob poti
Sem upala, da bo na Ratitovcu sonce, a ga ni bilo. No čez dobre pol ure so se megle začele trgati in prikazalo se je modro nebo
Pa sem ga le dočakala. Malo se sprehodim tam okrog, potem pa sledi hitri spust nazaj v dolino. Pot čez Razor je lepo shojena in tudi malo zglajena, tako da je dol kar letelo.
Fajn k't zmeri