Tudi jaz sem bil v soboto na Razorju in potem še na po višini malce nižjem "bratcu"
. Štartal sem pozno, praktično sredi dopoldneva z Vršiča. Primorska stran je bila ovita v meglo, ki je z menoj vztrajala večji del južne poti, ki pelje na Razor z Vršiča. No, še preden sem vstopil v steno Razorja so se te megle razkadile in naprej je vladala le še prava jesenska oz. poletna pravljica
. Snežne razmere so se v enem tednu zelo spremenile, zato so dereze in cepin ostali v nahrbtniku. Še ko sem se vzpenjal proti sedlu Planja sta dve kilski skali za kak meter zgrešili mojo glavo, tako da je previdnost potrebna praktično povsod in ne samo v okolici podora. Mislim, da smo se na sedlu Planja pozdravili z mukico in kolegico, ki sta že sestopali. Proti vrhu, nad na novo nadelano potjo pa je res potrebno paziti zaradi obilice naloženega kamenja. Na vrhu sem srečal uporabnika 5ro, s katerim sva si izmenjala nekaj besed, predvsem pa je bil čas namenjen uživanju v krasnem dnevu in zelo lepih razgledih. Po daljšem postanku je bil čas za sestop. Hoditi nazaj po isti poti me ni mikalo, zato sem se odločil, da se povzpnem še na Prisojnik. Ura je bila že pozna, Jubilejne poti pa tudi ni tako hitro konec
. Na severni strani je bilo nekaj manjših zaplat mehkega snega, ki sem jih z veliko mero previdnosti obhodil. Ob 17.30 sem bil na vrhu Prisojnika, že kar malo utrujen ("visoke" temperature so naredile svoje). Ob fotografiranju sem se na vrhu zadržal slabe pol ure, nato pa začel sestopati po Grebenski poti ob hkratnem spremljanju sončnega zahoda. Nazaj na Vršič sem prišel v krasnem nočnem vzdušju (krasno zvezdnato nebo) in zadovoljen z opravljeno turo
. Za celotno turo sem porabil 9 ur 30 min, od tega je bilo čiste hoje kakšnih 8 ur. Lp!