Pozdravljen JusAvgustin,
vpisala sva se v mali zvezek zavit v pvc-ju.
Vsekakor se strinjam, da ne gre jemati spusta po policah v Kot z levo roko, a za nekoga, ki rad hodi po brezpotjih, ali za nekoga, ki je predelal že kako etapo PP, pa so taki skriti kotički nekaj čudovitega. S kolegom sva imela s seboj štrik, čalado in še kak pripomoček, k sreči nama ni bilo potrebno abzajlat, razen varovanja v škrbini. Nikogar ne mislim zavajat, da je ta kos PP lahek, je pa eden lažjih. Na drugi strani Kota se seveda PP nadaljuje prečno proti Luknji Peči in Rjavini, ki pa je precej težja in tudi daljša etapa.
V gorah ni dovolj, da imamo lepo vreme, dobro opremo, znanje in solidno fizično pripravljenost. Velikokrat je za varen vzpon in spust potrebna tudi sreča.
-Frane Milčinski Ježek-"Telefon mame sreče"
Odnehaj, ko si v prednosti
in ne ko je zadnjič.-Srečno-