Dva lepa dneva na eni od klasičnih Julijskih popotovanj.Iz Kota preko Vrbanovih špic spat na Staniča, v umitem in ne mrzlem jutru pa na Rjavino po zavarovnai poti, dol pa čez Malo Rrjavino po grebenu do melišča in nazaj v Kot. Poznal se je današnji praznik in maše na Kredarici, ki je bila polna. Staničeva koča pa kot vedno prijetno mirno zatočišče pohodnikov, menda ne povsem zasedeno in prijazno. Pohvale oskbnicam, ki že dolga leta prijazno poskrbijo za obiskovalce in so hkrati dovolj odločne, da je mir, takrat ko je treba.Tudi zato se v to kočo rada vračam.
Medtem ste si nekateri lahko v miru zdravili frustracije pod neko drugo temo, razpravljajoč kot je navada o ljudeh in ne o problemih. Lepo, da vam je nekaterim vseeno za druge, meni ne bo, še dolgo ne. Razumem in spoštujem tudi drugačna mnenja, sploh če so argumentirana in napisana kot mnenja, s tistimi, ki take forume uporabljajo za zdravljenje samopodobe in pljuvanje počez, pa itak nima smisla.
Ja, seveda, še to: na poti sem bila brez samovarovanja, samo s čelado. In dva druga tudi. Prijatelj, ki je bil na poti prvič in še nima veliko izkušenj, pa je bil opravljen tudi s samovarovanjem. In je povedal, da se mu je zdelo prav.