Savinjek, Zabrložnica, Matkovo okno

Zabrložnica - Turni - Matkovo okno in po lovski poti na Okrešelj. Čudovit dan za potepanje po teh lepih poteh.

Danes v ta odmaknjen svet.
Najprej mimo lovske koče na vrh Savinjeka, nato pa prečno do sedla in še na najvišji Turn. Matkovo okno sem zaradi snega izpustil.
Divje...in še enkrat divje.
Lp

Ker sem zadnjič zaradi snega opustil vzpon na Okno, sem se danes odločil zanj.
Do okna po desni obvozni varijanti, sestop po normalki. Snega je malo in še ta se da obhoditi, tako, da ni več težav.
Okno vedno fascinira in seveda tudi danes ni bilo drugače.
Iz sedla še nato po lovski do Okrešlja, kjer v taveliki grapi prečimo neproblematično snežišče in klobasa je bila zašpiljena.
Lp

Čestitke za opravljeno turo

V soboto sem se odpravil poblizu ogledati Matkovo okno, ki sem ga od daleč že občudoval s poti na Mrzlo goro. Od Doma planincev sem bil kmalu pri Logarskem kotu, kjer sem po malo iskanja našel stezico nad suho strugo. Lepo se ji je dalo slediti, ko je strmo cikcakala po gozdu ter me peljala nad meglo, ki je še vztrajala nad dnom Logarske doline. Izza Ojstrice so se prikazali prvi sončni žarki, čudovito. Mimo dvojnega okna do Zabrložnice, kjer sem, namesto da bi jo "obvozil" po gozdu, raje lomastil po požaganem ruševju in skalah. Bom vedel za drugič !
Kmalu sem bil na sedelcu med Turni in grebenom proti oknu, pogled na Brano in Tursko goro iz nenavadne perspektive je izvabil glasen "uau". Tura pa je tu postala še bolj zanimiva, saj je stezica, ki je vodila po grebenu na travnati strmali kar izginila, sem se spustil nazaj preveriti, če bi lahko vodila kam drugam, se odločil da ne in se vrnil ter pričel vzpenjati po travah, ravno takrat pa se je izza roba prikazala skupinica, ki se je spuščala od okna, torej sem na pravi poti. Za robom se je "poti" spet dalo slediti mimo dveh ali treh možicev, potem pa se je bilo treba vzpeti po strmih travah na greben in spustiti na drugo stran, kjer se je kmalu spodaj prikazalo tudi okno. Vendar, kako do njega ? Dvakrat sem se spustil med rušjem, kjer se mi je zdelo, da vidim sledove predhodnikov, pa sem se vrnil, ko je postalo prestrmo in preveč blatno, šele tretjič sem našel pravo smer, ki me je pripeljala do okna s krasnim pogledom na Matkovo kopo in modro nebo nad Matkovim kotom.
Po malici sem se vrnil in na sedelcu sem bil precej hitreje kot pa v obratni smeri. Spustil sem se proti Okrešlju, kjer sem se iz skoraj popolne samote znašel v vrvežu. Kmalu sem bil pri slapu in nato nazaj pri avtu. Res lepa, zanimiva in zahtevna tura, kljub temu, da ni vodila na noben vrh le do "skromnih" 1800 m.n.m.

Lep opis tapravga raziskovalca brezpotij Čestitke za turo!

Ko greš prvič tja gor, je to tisto ta pravo. Ko odkrivaš na novo, se loviš in na koncu najdeš.
Prvič iz smeri Savinjeka sva z bratom proti oknu planila kar naravnost navzgor čez skok in borovce. Zastonj nama je JTrogar mahal s Turnov, da ne greva prav...

Hvala medo*, tudi zaradi tvojih opisov se lotim kakšne takšne ture, ki so poslastica, ker je treba biti ves čas s srcem pri stvari in še bolj pozoren kot na markiranih poteh (ki mi jih je neprehojenih v KSA ostalo bolj malo).
Če obvladaš verjetno marsikam prideš kar naravnost, za nosom, za začetek pa je tudi sledenje opisu kar izziv

V jesenskih barvah je pot do okna še bolj zanimiva...

Za zaključek leta v ta divji svet...pa srečno 2017 !!
Lp

Danes smo planinci PD Škofja Loka osvojili Matkovo okno. Do zapuščene planine Zabrložnice gremo po lovski poti, ki je mestoma kar strma.Ta planina sedaj ponuja zatočišče lovcem,kajti tu stoji lovska koča. Pastirskega stana že dolgo ni več. Planina se je zaraščala in so jo zgleda ne tako dolgo nazaj temeljito očistili, tako , da spet ponuja sočno travo gamsom in srnjadi.Nevem kako je tu z jeleni.Pri lovski koči je pa konec veselja. Začenja se popolnoma pravo brezpotje po strmih dolgih travah,ob skalovju , prek ruševja.Nismo videli nobenega možica ,niti sledi morebitnih predhodnikov.Sledi verjetno zabriše vaskič deževje.Naša vodnika sta dobro poznala to brezpotje in sta točno vedela kje iti. Bilo pa je nevarno tudi zaradi krušečega se kamenja in dolgih strmih trav-pa še strmo je.Nekako smo pretelovadili do okna, ki je res veličastno stvarjenje narave.Po krajšem počitku pa smo se spustili na pot, ki vodi k Domu na Okrešlju.Tudi spust je bil izredno zahteven.Rahlo utrujeni smo prišli k Domu na Okrešlju in nato mimo slapa Rinke na parkirišče za Dom na Okrešlju.To je bilo vsaj zame najzahtevnejše brezpotje do zdaj.

Kratek komentar k Brankovem opisu: Od lovske koče do Matkovega okna pelje ena kar dobro sledljiva pot in ena malo manj. Tudi kakšen možic in sled predhodnikov se najde na njih. Seveda pa se da pristopiti tudi po brezpotju, ki pa ga poznajo samo dobri vodniki.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golt, Janez

In če hočeš videti vse te "sledi" moraš hoditi prvi...

Prejšnjo soboto se je zelo lepo sledilo in tudi možici na mestih

Danes prvič obisk Matkovega okna.
Prav res za spočit živce, saj razen naju dveh ni bilo žive duše tu gori
Dostop iz Logarskega kota mimo Ik ter nato po desni poti na greben do okna. Sestop po levi poti na sedlo in po lovski na Okrešelj ter mimo Rinke nazaj do avta.
JTrogar hvala za nasvet
LP

uživanje v samoti

FOTKE

Čeprav so bili drugačni načrti, me je kar odneslo tja gor, na venček vrhov nad Zabrložnico. Kdaj, če ne zdaj, ko je vse v jesenskih, zlatih barvah. Saj, v snegu je lepo, ampak danes se tudi nisem pritoževal. Od Savinjeka, dvoglavega Rdečega turna, mimo Matkovega okna na neimenovani vrh nad njim, me je vodila pot v samoti, kot je že zapisal predhodnik. Tam me je skoraj zamikalo naprej po grebenu proti Mrzli gori, ampak ne danes, naslednjič..., morda zopet po celem grebenu.
Samo še na Turne sem splezal in užival v razgledu. Potem pa v mrzlo dolino.

odlična lokacija