Škrlatica

luštno je bilo tam zgoraj v soboto...no midva sva iz Škrlatice podaljšala še na Dovški križ, Križ in kriške pode in potem preko Bovškega gamsovca in Luknje vrnila v Vrata..sobota je bila res lepa

A in J

Misliš, na Dolkovu Špicu ....

ja,itak,moja napaka

rezist, ful dobr.

Megla mi je danes preprečila prvoten načrt, tako da sem šla samo na Škrlatico. Danes je imela Škrlatica dosti obiska. Jaz sem štartala ob 7.00 in se vrnila ob 14.30. Stena ne dovoljuje hitenja, niti napak in zahteva popolno koncentracijo (še posebej navzdol). V steni prva tretjina so varovala skopo odmerjena, druga tretjina je dovolj varoval, tretja tretjina pa je prosto poplezavanje, pa ni preveč zahtevno. Mene višinska razlika ni utrudila, utrudila me je non-stop koncentracija v steni.

Kaj pa četrta tretjina??? Ponavadi se zaključi s pivom (najmanj enim!!), če je družba prava pa obstaja tudi podaljšek!!!

Včeraj zelo luštno na Škrlatici. Začel ob 7h, v lenobnem tempu gor ob 12h. Tako vzpon in sestop sta bila sicer večinoma meglena in oblačna. V spodnjem delu blatne skalce, višje pa lepo prehodno in brez posebnosti. Mimogrede: če si mogoče še kdo obeta vodo iz snežišč pod Dolkovo-niti slučajno!
Z izjemo nekaj prebliskov smo sonce dočakali šele 100 m pod vrhom. Razgledi seveda omejeni, a kljub temu stati na vrhu Škrlatice je vedno privilegij že sam po sebi!

Bleščeča oblačnost je povzročala velike probleme mojemu zelo trotl fotkiču (na mobitelu). Kljub temu objavljam nekaj (pogojno) sprejemljivih fotkic.

No drugi poskus na Škrlatico je tudi meni s sinom uspel.( SunBurned smo se srečal-si se spodaj pogovarjal)Čeprav sem že skoraj obupala,da ne bi šla gor me je ena gospa motivirala,da sem se vendarle odločila osvojit Škrlatico in ni mi bilo žal. Razmere kot je že opisano zgoraj. Drugače pa za mene navadno planinko težji vzpon kot na Triglav.
SVK se mi zdi priporočljiv vsaj za tiste,ki gredo prvič in niso "sigurni" čeprav ni veliko zajl vsaj za boljši občutek.Jaz ga sicer nisem imela.Imelo ga pa je kar precej tudi tujci.Čas pa v mejah normale čisto tako kot je opisan.Splačalo se je saj je bilo veliko spodbude tudi od ostalih "osvojalcev" Škrlatice.Zelo vesela,da mi je uspelo.

Ja, se vaju spomnim. Čestitke za vztrajnost in uspešen prvi vzpon!

@mojčman: Jaz se tudi vaju spomnim. Spodaj sem vas srečala še vse tri, ko me je vaš mož spraševal, kam grem, potem smo se pa še enkrat srečali, ko sem jaz sestopala. Vsekakor čestitke za vse tri.
@sunburned: Kateri si bil pa ti? Jaz sem bila ob 11.00 gor, ob 12.00 pa sem sestopala. Waw, Stenar se vam je lepo odprl.

Flora1 Hvala! Čestitke tudi tebi! Se mi je zdelo po tvojem objavljenem prispevku,da smo se srečali. Tudi drugače preberem tvoje objave tukaj gor. Ja mi smo potrebovali malo več časa saj smo prišli v Vrata že čisto v temi.
SunBurned Hvala enako!

Flora1 Šoda,da nismo mogli na tisto zadnjo četrtino skupaj

Včeraj bili na vrhu. Štartali smo v petek proti večeru iz Vrat do Bivaka IV, včeraj zjutraj pa na vrh. Lepa tura z dobro družbo.

Danes se kljub pozni uri odločim za obisk.Že ob vsopu v dolino Vrat opazim da vreme ne bo najboljš, vendar ker sem sama planov o katerih sem govorila doma ne spreminjam.Celo pot so me spremljale meglice,sem pa tja je majčkeno pokukalo sonce,le toliko da dobiš občutek...Vremenarji zo zopet malce falail...Klujb temu,da ni bilo razgledov je bila zelo lepa tura

Danes me je k sebi na obisk povabila Kraljica. Seveda sem se povabilu odzval in par minut pred šesto zakorakal v temačnost gozda nad Vrati. Kakšna stopinja nad ničlo, megla in kar trda tema so bili moji spremljevalci dobro uro, nato se je malce zdanilo, megla je vztrajala do približno 1700m ali še malce višje. Skale na poti so pošteno drsele, verjetno so ponoči malo pomrznile. Ko pa sem prišel ven iz megle se je že naredil lep dan, ki je z izjemo nekaj kopren na nebu vztrajal tekom celotne moje ture. Na vrhu nič novega, lepi razgledi in prijetno toplo. Videl sem, da jih je bilo nekaj na V. Oltarju. Ob povratku v Vrata se je megla dokončno "pretrgala" in tudi v dolino je posijalo sonce. Lep dan je bil!

Kakšne so kaj razmere iz Vrat na Škrlatico?

Pot je kopna. Prečiš sicer nekaj snežišč, kar se pa da tudi brez zimske opreme. Lp

Kje pa so ta snežišča?

Prvo snežišče je pod bivakom IV Na rušju, ob vznožju vzhodne stene Stenarja, ki ga obideš lahko desno ob krajni poči ali pa levo po slabše vidni stezici. Naslednje je desno od bivaka, ko kreneš proti Škrlatici, vendar se ga da prečit brez problema, ker je položno. Dve snežišči pa sta še na meliščih pod južnim grebenom Škrlatice pred vstopom v zavarovani del poti, ki ga tudi lahko obideš levo z malo lažjega poplezavanja.
Sicer pa cepinček v roke pa ne bo problema

Včeraj parkiram na 3. vršiški serpentini in se usmerim proti Krnici. Prečkam vodo in kmalu sem pri kapelici, od koder do Koče v Krnici ni daleč. Pri koči je bilo še vse mirno, jaz pa se usmerim proti vznožju Kriške stene. Teren je bil kar moker od dežja, a gorski ambient in modro nebo sta bila res krasna, zato je pot do vznožja stene hitro minila. Pri vstopu v plezalni del je še dokaj strmo in tudi ne prav mehko snežišče, ki se zaenkrat lepo stika z začetkom markirane poti v steni. Velja pa previdnost v bodoče zaradi krajne poči. Za večjo sigurnost sem si nataknil dereze in v roke vzel cepin. Pot preko stene je kar naložena in tudi skrotja je veliko, zato previdno. Ob povratku sem videl ljudi, ki so imeli vso možno opremo, le tiste najpomembnejše, torej čelade niso imeli. Na robu stene se odločim, da bom poskusil kar do Škrlatice. Pod Dovškim Gamsovcem in tudi še prej ko se spuščamo se preči ali obhodi nekaj nezahtevnih snežišč, nato do Rdeče škrbine bp. Pri spuščanju s škrbine proti Škrlatici je še eno večje snežišče, ki se ga tudi lahko obhodi. Tu se je vreme začelo kvariti, zato sem zelo pohitel na vrh Škrlatice, naredil par posnetkov, popil požirek in hitro obrnil. Pri razpotju za Dolkovo špico z nekom malce pokramljam, nato pa se dokaj prepričan, da se bo vreme pokvarilo vrnem proti robu Kriške stene in se začnem spuščati v Krnico. No mnogi so se takrat šele začeli vzpenjati in kakor se je potem izkazalo, je bila moja "panika" glede vremena odveč, saj je vreme kar zdržalo (napovedane so bile sicer nevihte že zgodaj popoldne). Potem je sledil le še spust do koče in čez pašnike nazaj do Vršiške ceste. Fajn tura je bila!