Lani sem jo obiskal dva meseca pozneje, včeraj malo pred sedmo se spet veselo odpravim na to pot. Portir mi vzame 6€, vesel sem, da avto vsaj prašen ne bo, ko se vrnem
Prijetna hoja v senci, do bivaka prehitim le nekaj pohodnikov. Tam zopet razstavim moje mokre cunje, spijem pir in zakorakam v drugo polovico poti. Do vstopa v steno je nekaj snežišč, nobeno ni preveč strmo, da bi rabil orodje, ob povratku je bil sneg samo en velik plus. Obiska zelo malo, šele na melišču pod steno ob povratku srečam skupino kakšnih dvanajstih pohodnikov. Od bivaka dol že vroče, ohladim se šele v Aljaževem domu. Kot vedno, sem imel tudi tokrat smolo, saj sem imel pred sabo šoferja, ki je po novi, asfaltirani cesti vozil 25km na uro