Včeraj iz Konca mimo Kogla čez Gamsov skret in po brezpotju naprej pod Štruco in čez Velike pode pod Dolgi hrbet, potem po poti na Skuto. Od tam na Mlinarsko sedlo in po grebenu na Grintovec ter naprej čez Kokrsko sedlo v Konec.
V trdi jutranji temi me je še v gozdu zapeljala nekakšna bližnjica mimo podrtih dreves, ki me je po več strmih mokrih zemljastih stopnjah pripeljala na desno v Mali hudi graben pod Trato. Po grapi sem se vzpenjal, dokler nisem spet naletel na pot. Ne priporočam, se je bolje prebiti čez tista drevesa... Skok v Gamsovem skretu je bil moker in spolzek, ima pa (najbrž od letos ali lani) novo jeklenico, ki je kvalitetno napeta in daje zanesljivo oporo. Nad skokom so strme trave, ki so dobro shojene in imajo velike in dokaj varne, a včeraj zjutraj blatne in spolzke stope. Tam sem srečal čredico kozorogov, ki so se na moje veliko veselje nekaj časa mirno pustili slikati. Potem pa se je Glavni očitno vsega naveličal in zbrcal za rokometno žogo veliko skalo, da je zletela po zraku in sem se ji komaj izognil. A sporočilo sem razumel in pospravil fotoaparat, nakar pa smo se v miru razšli
Redke snežne lise niso bile nobena ovira, nad 2400 metri je bil sneg zjutraj še rahlo trd, a se je prijetno ugrezal do gležnja. Kasneje je bil povsod razmočen, tako da me je mokrota v čevljih spremljala do konca poti. Dereze niso bile nikjer potrebne, prav tako ne cepin. Se bodo pa te razmere, glede na napoved, očitno v dnevu ali dveh spremenile.
Na Skuti nisem srečal nikogar (vpisne knjige na vrhu ni), na Grintovcu je bilo vpisanih 6 obiskovalcev, dva od njih sem od daleč opazil pri Mlinarskem sedlu.
Vreme na Skuti je bilo čudovito, toplo, le Grintovec in Kočna sta se popoldan zavila v že običajno meglo.