Slovenske planine v vseh letnih časih

Nato se vrne nazaj in si grem ogledat še od blizu planino Velo polje.To je ogromna ravnina.Žal jo zasipa pomladansko neurje, čeprav so na koncu doline zgradili dva zadrževalna zidova. Del doline je že popolnoma zasut. Na njej deluje planšarija , ki je poleti odprtega tipa in prijazno postržejo . Tu je točka sirarske poti kot na planini Konnjščici.Celo nekaj novega gradijo pri planšariji. Za planšarijo sem tokrat opazil molzno uto, ki jo v prejšnih obiskih nisem opazil. Na planini še ni živine. Vem, da je imel lastnik tu lani tudi kure.Na planini je samo še en objek v funkciji, ki je spremenjen v prijeten počitniški. Ostalo propada ali pa je že propadlo-škoda.Planina ima svoj izvir s koritom za napajanje živine. Voda trenutno še ni odprta-sem preveril.

Danes pa zopet na Veliko planino prek Gojške planine.Sedaj pa planina ni več zimska ko tje bila letos pri prvem obisku.

Nato je na vrsti Mala planina.

Sedaj pa na Veliko planino.

Sedaj pa še na zadnjo planino, ki sem jo danes obiskal-tokrat prvič-Marjanine njive.

Včeraj na poti na Črno prst pa sem si dodobra ogledal planino Pod Črno goro.Do te planine pridemo v bistvu z dveh strani.S sedla pod Črno prstjo nas potka povede na desno v dolino prek te planine. Iz doline pa je najbolje se zapeljati iz Bohinjske Bistrice proti Soriški planini. Za vasjo Nemški rovt je na desni strani odcep na dobro makadamsko cesto. Vozimo se mimo planine Vresje in nato še mimo planine Strmne, ki ju bom raziskal kdaj drugič. Gre za lepe travničke s parimi stanovi in počitniškimi objekti. Par precej km se vozimo potej makadamski cesti,tudi mimo žičniških naprav na Kobli. Cesta nas privede to prve oznake za Črno prst. Tu v bližini parkiramo vozilo in gremo po označeni potki na planino. V dobri uri smo na planini.Planina ima več objektov, ki se zgleda uporabljajo samo v počitniške namene. Sama planina je lepa ravnica,ne prevelika,ki pa jo je popolnoma prerastla kislica.Zgleda , da že lep čas tu ne pasejo.Na eno strani jo obkroža kanal, ki poteka od predora železnice in so ga zgradili že v Avstroogerski in po njem odvajali odvečno vodo želežniškega predora. Če služi še danes v te namene ne vem. Še danes to trdno stoji in je kanal speljan v dolino.

Včeraj pa mimo zanimive planine Grajščice, ki spada v skupino Kepe in Zahodni Karavanški greben v Karavankah.Do nje pridemo , če se zapeljemo v gorsko vasico Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom.Na križišču v vasi zavijemo desno na cesto, ki je dobro vzdrževana in prevozna do lovske koče za Lepim vrhom-1278m.Ta cesta nas več ali manj pelje ob potoku Hladnik naravnost do lovske koče.Nato nas za kočo lepa potka privede na prijetno planino, kjer poleti pasejo. Imajo celo celo nov napajalnik za živino-plastičen. Stari lesen je razpadel. Pripeljali so celo tri velike plastične rezervoarje za vodo. Videl sem, da je bila do rezervoarjev napeljana cev iz globeli, kjer teče potoka Hladnik.Na planini ni stanov.Je pa mlaka,ki se verjetno poleti posuši.Trenutno je planina vsa zelena, živine še ni na pašo.Mi smo se na planino spustili s Kresišča, kjer od lovske koče na avstrijski strani zavije komaj vidna potka na planino po nekakšni travnati dolinici oziroma globeli, ki na koncu preide v planino.

Kakšna je razlika med mlako in kalom?

Ni je

Kal je delo človeških rok.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kal

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mlaka

Danes pa predstavljam planino Na Kraju na Spodnji Komni. To je prelepa planina takoj 15. minut za domom Na Komni, kamor pridemo po stari mulatjeri Iz Ukanca -od slapa Savice levo pelje ta stara vojaška pot iz I. sv. vojne. Le sem in tja se malo podira.Lahko pa gremo prek Komarče , mimo Črnega jezera in od tam na Spodnjo Komno in ravno tako pridemo na planino. Pohodniki hodijo mimo nje ko gredo k Krnskemu jezeru in na Krn ali pa na Bogatinsko sedlo levo na Bogatin ali desno na Lanževico. Pot pripelje do sem tudi z doline Triglavskih jezer.Do sem prišel tudi že z Vogla. Torej dostopov je kolikor hočeš.Avstrici so ugodno lego planine in bližino boljišč v I. svetovni vojni izkoristili za postavitev velikega vojaškega kompleksa za ranjene vojake. Do sem so speljali celo tovorno žičnico iz doline. Imeli so celo oficirski dom, pekarno in leseno kapelico. Po i. svetovni vojni so bili vsi objekti prepuščeni propadu. Koča Pod Bogatinom nekako locila na nekem vojaškem objektu. Še danes so pri koči videti ostanki stare stavbe. Po celi planini so še danes vidne številne ruševine in urejene poti po planini, ter celo vodni zbiralnik, ki ni več v funkciji. Po I.sv. vojni so planino uporabljali za pašo govedi, ki pa so opustili že pred 25. leti in danes je to na planini poleg kočeše nekaj objektov, ki jih uporabljajo v počitniškr namene.

Mislim , da je to del planine Strme, ki je druga planina ob gorski cesti, ki zavije kmalu za vasjo Nemški rovt na desno .Naprej se peljemo na Soriško planino. Če gremo v smeri izhodišča za planino Za Liscem se odcepi pot na desno na prelep travnik z objekti. Zgleda , da je tu osredni del planine. S ceste so vidni še druge stavbe , ki pa jih skriva gozd.Ta del planine je nepokošen. Objekti se deloma uporabljajo za spravilo košnje.Je pa tu tudi lep bivalni objekt.Sprehodil sem se do tega traavnička.Nižje ob cesti so bili na isti strani še objekti.Cesta pa z iste strani zavije ravno tako na prelep travnik-ravno tako nepokošen.Mislim, da ta dva pašnika z objekti spadajo pod isto planino.

Naslednja planina je prva z odcepa in mislim, da si je reče Vresje.Gre torej za dve neznačilni ravninski planini sredi gozdov.Ta je pa na nasprotni stani , to se pravi z leve , če gremo v smeri planine Za Liscem.Osrednji del planine je bolj skupaj z večimi objekti, zagrajenimi travniki.En travnik je bil tudi pokošen.Več objektov je v bistvu ob celotni poti pred planino Vresje raztrešenih na obeh straneh-zgleda na posekah na večjih ali manjših jasah oziroma travničkih.

Na poti proti dolini Triglavski jezer nekako prečimo oziromo hodimo mimo treh pašnih , živih planin-planina Pri jezeru s kočo. planina Dedno polje, planino Ovčarijo.Kot prvo predstavljam planino pri Jezeru, ki nam je najdostopnejša.S parkirišča pod planino Blato smo po prijetni , nič zahtevni, poti v dobri uri.Do parkirišča pod planino Blato se pripeljemo iz Stare Fužine po sedaj do razcepa na planino Vogar v celoti asfaltirani lepi gorski cesti. Res za to plačamo cestnino.Nato imamo do parkirišča še kakih petsto metrov makadama.Lani sem to cesto v celoti peš prehodil in sem hodil po njej kake dve uri.Planina je pašna z več značilnimi bohinjskimi stanovi, tu je velika koča.Za kočo pa je dokaj veliko jezero.Ta ča je gor že govedo.Na začetku planine spodaj na poti je rampa, z zgornje strani planina ni omejena.

Naslednja planina pa je Dedno polje. Vsaj za mene ena izmed najlepših bohinjskih planin. Le pol ure od planine Pri jezeru in že smo nad planino Dedno polje.Pot potjo se razprostira v malo vgreznjeni deloma skalnati, deloma travnati dolinici obkrožena z vseh strani z gozdom prelepa planina s številnimi stanovi in planšarijo odprtega tipa, kjer prijazno postrežejo in tudi vabijo s lesenimi smerokazi.Planina je pašna -goveda je veliko. Pri poti je celo korito za napajanje živine. Nad planino poteka pot naprej do planine Ovčarije in nato k dolini Triglavskih jezer. S planine pa vodi tudi pot -imenovana Za Kopico k Prehodavcem ali na Dolič prek Hribaric.

Naslednja pa je planina Ovčarija, ki jo dejansko v celoti še nikoli nisem prehodil in raziskal.Ko se spustimo z nekakšnega sedelca nad planino, smo pri smerokazih, ki nas usmerijo naprej naravnost prek Peskov na dolino Triglavskih jezer, na desno pa gremo na Štapce k dolini Triglavskih jezer.Tu se je paslo govedo. Govedo se je paslo vsenaokoli.V bližini je celo malka za napajanje .Pri križišču so še vidni ostanki nekdanjih stanov , ki jih tu ni več.V dnu te dokaj obširne planine je stan, ki se le delno vidi. Na levo poteka pot na planino Viševnik in naprej na Pršivec.Po tej poti se pride do parih objektov, ki sem jih videl kako leto nazaj. Nad to kotlinico se vidijo ostali objekti planine, ki se deloma skrivajo med drevjem.Tod še nisem hodil. Nad desnim delom kotlinice se nahaja planšarija, ki jo še nisem videl in od križišča ni vidna.Celotno planino bom raziskal kdaj drugič.

Na tej planini sva dve leti nazaj opazovala kar celo jato petelinov; divjih ali ruševcev.?

Danes so me peljali na obisk k bratu na planino Zajavornik, kjer dela na tukajšni planšariji.Prvič sem to planino obiskal v pašni kopni sezoni. Vsako zimo sem pritečem na smučeh. Na planino je zelo enostavno priti. Na Mrzlem Studencu zavijemo na desno v smeri izhodišč za planini Lipanco in se peljemo po lepem, trenutno zelo luknjičavem makadamu na levo izhodišče za planino Lipanco-to je pri spomenikih. Tu je veliko parkirišče s klopco .Na levo pa cesta zavije na planino Zajavornik. Planina se vidi že s parkirišča. Tu pustimo vozilo in smo v petih minutah na prostrani planini Zajavornik. Pašniki so obdani z ograjami. Videli bomo veliko stanov in tudi staj.V galvne so vzdrževani. Nekaj se jih tudi podira. Na desni strani pa je planšarija odprtega tipa z mlekarno.Tu je postojanka Sirarske poti. Planšarija ima lepo mlekarno,kjer delajo odličen sir trapist, ki ga lahko tudi kupimo. Kg stane tam nekje okrog deset evrov.Za lušten hlebček bomo tako odšteli 20.evrov.Lahko vam ga tudi prerežejo.Gospodinja in fanta,ki paseta sta zelo ustrežljiva. V mlekarni dela strokovno usposobljen mlekar s sirarskim izpitom.Planina je last pašne skupnosti Goreljeka in Nomenja, če sem prav razumel.Planina je blizu Rudnega polja-biatlonskega centra-veseli bodo vašega obiska.

Danes sem prvič obiskal planino Blato. Zmerom zavijem takoj na pot za planino Pri jezeru.Na parkirišču planine Blato imamo samo pet minut do prelepe planine.Na planini je veliko stanov.Večina je tipično fužinskih-spodaj za živino, zgoraj za pastirja.Opuščenih stanov skoraj ni.Planina zgleda, da je še živa,torej poleti pasejo.