Špik 20/9/2020
Parkirala sva pri Ruskem križu v temi, ker je bilo ravno dovolj prostora se za en avto. Začelo se je daniti, tako da lučk nisva potrebovala. Sva pa ugotovila da je spodaj se eno veliko parkirišče in je pametneje parkirati tam. Potem sva pazljivo stopila čez potok in namočila samo del ene nogavice v Suhi Pišnici.
Pot sva nadaljevala mimo koce v Krnici čez Lipne prode "okrog ovinka" in naprej do grebena, kjer sva nataknila čeladi in pospravila palice. Splezaš na prvi kucelj in zadaj opaziš vrh. Da to ni vrh Špika ugotoviš malo kasneje. In potem se pol ure, malo poplezaš in si na vrhu. Na vrhu so kot kaze pred kratkim postavili tudi nov triangel z vpisno knjigo. Vreme je bilo krasno, Špik je tudi eden najbolj razglednih vrhov tako da sva si vzela čas, nekaj pomalicala, poslikala in uživala.
Ljudi sva po poti srečala bolj malo, na vrhu nas je bilo mogoče 10. Sestop sva začela malo po poldnevu in šele takrat so nekateri prihajali gor. Najprej sva mislila sestopiti skozi Kačji graben, ampak je bila zelja po kavi v Krnici in morebitnem za kolena manj obremenjujočem sestopu po isti poti močnejša. Pri koci je bilo kar polno, tako da je ona dobila kavo, jaz pa pivo in pol, potem pa sva nadaljevala proti avtu in domu.