Staro utro

Oh, ločanka, kar vzdihovala sem, ko sem gledala ta krasni svet... ni mi poznan in kar čudim se, da sem ga "zgrešila", ko sem še bila bolj poskočnih nog. Je dolga pot do sem, kjer si si ogledovala te lepote?

@ločanka,imaš izurjeno roko za fotoaparat in pero.

oj, zlatica, ne rabiš poskočnih nog
Res, da moraš preko 24. ovinkov, a so položni in je hoje za cca 3 ure. Zmogla bi, brez skrbi!
Se splača, boš videla, potem boš resnično vsa prevzeta in si boš mislila, to je to!

miri hvala, se bom še prevzela

Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje vozil čez Vršič pozimi, do samega Vršiča že.. Snežne razmere so pač take, da se to dá, zato sem se danes zapeljal v Trento do izhodišča poti do Starega Utra oz. do lovske koče Berebica. Trenta danes ni kazala preveč radodarnega obraza, kar se razgledov tiče, oblačnost na okoli 1500 metrov je preprečevala lepe panorame, v katerih sem v preteklosti že užival. Vsekakor pa je bila oblačnost boljša izbira, kot pa močan veter na gorenjski strani - nad Trento je bilo skoraj toplo, vetra pa nič... Razmere na poti so dobre, zato sneg (do 5 cm) do koče ne predstavlja ovire, zimska oprema ni bila potrebna. Moj prvotni namen - obisk Plešivca ali vsaj vrha Na Glavah je preprečila omenjena oblačnost. Dol je šlo hitro.
Tudi z Lojzetom sem klepetal, tako gor kot nazaj grede, prvi zimski dan je obeležil delovno..

Želeli smo, da tudi naši planinci doživijo jesensko pravljico na Starem Utru, da gremo po Igorjevi poti, po poti Tolminca, nepozabnih zapisov in slik Ločanke. Poseben čar je, ko izberemo cilj, ki je za vse, tudi najbolj izkušene planince, nekaj novega. In to je bilo tokrat Staro Utro v Trenti. Datum je bil določen, zbralo se nas je preko 60, kljub ne najboljši napovedi, ture ni bilo mogoče prestaviti. Šli smo v treh skupinah. Ena po Soški poti z ogledom muzeja. Druga na Staro Utro po lovski poti in tretja skupina do koče po stari cesti. Pot je bila prijetna, lahkotna, kljub skoraj 1.300 višincem. Veseli smo bili srečanja z Lojzetom, pri koči Berebica pa zbrani obe skupini.

Bil je tih jesenski dan, macesni že malo rumenijo, podile so se meglice, žal le sonca ni bilo in razgledi so manjkali...narava vseeno lepa. Tokrat je bilo z nami nekaj mladine, upajmo, da jim Trenta ostane v lepem spominu.

Mi lahko prosim opišete dostop do izhodišča za staro cesto na Staro Utro?

Od naselja Trenta še približno 3 km v smeri Bovca, na desni strani ceste - je odcep na mulatjero/cesto označen s tablo (slika 1 v prejšnji objavi). 20 metrov pred tem je na levi manjše parkirišče. Omenjena cesta je zaprta za motorni promet.

Super, hvala!

Lep dan se ti obeta,če srečaš moškega.

Kakšno pištolo pa to ima Lojze v roki?

@lijaneja,cepin,slikan s konca.

Markacije ste videli?

@djimuzl-samo eno, tik pod lovsko kočo.

Višje jih je še več, vse do Plešivca. Pa morebiti še kaj...

Ja,mi jih je Lojze omenil.

Tudi včeraj proti Staremu Utru čarobna jesen

https://tomazsarc.blogspot.com/2020/05/na-glavah-2352020.html

Danes je vreme zdržalo za pohod do lovske koče na Berebici. Pot je lepo počiščena in urejena, prava izbira za nedeljski izlet.

Toliko lepega sem slišala o Starem Utru. Ampak vedno se je tura nekako izmuznila. Danes pa je prišla na vrsto. Vreme ni bilo ravno naklonjeno, ampak tura je bila vseeno prav zanimiva. Sploh če ne poznaš poti. In vidiš da je pot označena- oštevilčena do številke 24. Potem zagledaš lovsko kočo Berebica tam nekje na 1500 m. Prav nikogar nisva srečala na poti , niti pri sestopu. Nekaj dreves je padlo na pot in se je bilo treba spraviti ćez. Tudi kaplje dežja so vsake toliko poškropile tla. Od koče sva nadaljevala do vrha Glave. Rušje je napoti. Tudi nekaj snega. Razgledi pa kdaj drugič ob sončnem dnevu. Danes to ni bil. Naneslo pa je 14km in 1200 višincev.

6.7. 2021. Skrivnostni Trentarski konci , kjer najdeš zagotovo nekaj zase. Midva sva se namenila po zanimivi potki s Trente . Tam pri cerkvici , kjer greš čez zibajoči mostiček. In mimo slapa in ozke poti , ki so nekje komaj vidne. Mislila sva da ne bova imela težav. Možici so bili v pomoč vse dokler nisva prišla do podrtega drevja in tam vsaj mislila sva da greva prav šla preveč desno. Ko enkrat zaideš v tisto strmino in polomljeno drevje je najbolje da greš naprej. Čeprav je zemljevid kazal da sva šla enih 200 metrov preveč v desno. Skoro pod stenami sva nekako našla staro najbrž lovsko pot in prišla na Staro Utro. Da bi šla še kam naprej se nisva odločila ker te strmina in iskanje poti kar zmatra. Za sestop sva se odločila za mulatjero. Čeprav sva imela vozilo v Trenti. Ob sestopu srečava Lojzeta. Kar en čas se z njim pogovarjamo. Zanimiv je. Nama opiše pot na Trentarski Pelc. Najbrž je bil že dostikrat gor. In pravi da tam kjer sva midva iskala prehode sta se kakšen teden nazaj dva izgubila in so ju iskali. Kljub navigaciji lahko zaideš.