Stegovnik

koliko časa je potrebno od pastirske koče na Dolgi njivi do Stegovnika in naprej do dom-a pod Storžičem.
hvala za odgovor

Za cel dan hoje je to.

hvala za odgovor se mi je zdelo ko sem pregledoval zemljevid imam namen narediti Tržiško planinsko pot lepo počasi sicer pa v enem zamahu 5-6 dni

Ja zanimiva je Tržiška-24.

Danes sprva cincava in okoli 10ih se odločiva, da greva. Po novem je vožnja od rampe naprej v Medvodju prepovedana. Baje, da lovci in gozdarji fotografirajo vozilo, ki je puščeno naprej od rampe in jo pošljejo organom pregona. Le-ti lastniku vozila na dom pošljejo "lepe pozdrave" v obliki 15mestnega števila TRRja, na katerega je potrebno odgovoriti v zakonskem določenem roku (nakazati 200.- EUR). Če ne plačate v roku, je kazen 400.- !!!
Pot se od rampe pa do mesta, kjer se je dalo nekoč parkirati, zares vleče.
S seboj sva imela opis poti v obliki posnetkov zaslona slik iz opisa poti na tem portalu (http://www.hribi.net/izlet/medvodje_stegovnik_po_cesti_in_skozi_okno/11/442/4176). Na ključnem mestu, kjer pot-kolovoz ostro zavije v desno, sva nadaljevala naravnost. Po 15ih minutah sva se znašla v slepi "ulici". Vrnila sva se do ključnega ostrega odcepa in ujela pravi kolovoz, kateri se je kmalu spremenil v neoznačeno dobro vidno pot. Po nekoliko bolj strmem vzponu pridevo do mesta, kjer tudi poti ni več in od tukaj, tako kot je napisano v opisu, po krajšem strmem brezpotju po nekaj minutah ujameva označeno pot z Močnikovega sedla, Javornika ali pa z Jezerskega konca (kanonir).
Nadaljevanje skozi okna do vrha je bilo manj zanimivo oz. za naju, ki se raje umikava markiranim potem, pač predvidljivo.
Vrh je bil precej obiskan, srečala sva kak ducat ljudi.
Temperatura je bila prijetno jesenska, bi pa rekel, da je bila inverzija, saj naju na vrhu ni zeblo, ko sva pa sestopala, naju je v Medvodju kar pošteno zazeblo.

Stegovnik. Vse lepo in prav, le tam od Močnikovega sedla dalje je malo težav zaradi markacij in podrtega drevja. Tisti drugi odcep po Močnikovem sedlu na desno verjetno zaradi podiranja dreves sploh ni označen (mogoče sem malo slep), zaradi podrtega drevja pa potem v nadaljevanju tudi hitro lahko udariš kakšno prvenstveno smer . Če imaš malo orientacije (in ne megle), se že znajdeš, verjetno pa bo že čas, da odgovorni kaj naredijo tudi s tistim podrtim drevjem.
Sicer pa so to lepi kraji in kar je še zlasti v tem karantenskem času precej pomembno, tudi precej osamljeni.
No, snega/ledu pa je bilo danes zgolj za "spominsko knjigo", torej, sploh nobene težave.

Super slika s Košuto v ozadju.

Ali kdo ve, čemu so bile namenjene tiste žice (ograja) ob poti na Stegovnik - na bolj ali manj zadnjem vzponu iz smeri Močnikovega sedla? (Ne mislim tiste "zajle", ki je pod grebenom namenjena varovanju.)

Poglej Metodov komentar iz leta 2012.

http://www.hribi.net/izlet/dol_stegovnik_cez_mocnikovo_sedlo/11/442/653

Tadej, najlepša hvala!

Včeraj (nedelja, 03. maja) popoldan čez Močnikovo sedlo in nazaj. Pot je lepo označena, le na novo zbuldožirani kolovozi so jo po nekod malo načeli. Kakšnih petsto metrov naprej od Močnikovega sedla, pod vrhom Ruša je jasa polna korenin podrtih dreves. Od tam je pot težje sledljiva in preči zahodno v gozd, kjer nepospravljena podrta drevesa zelo otežijo prehod. Po sledeh enega ali dveh predhodnikov sem mikado obšel po desni strani. Precej strmo gozdnato pobočje mi ni bilo najbolj všeč, zato sem bil vesel, ko sem po kakih 200 metrih nižje spodaj zopet zagledal pot.

Do sedla Pri Lojtri je bilo potrebno obiti še dvoje ali troje padlih dreves a brez težav. Naprej je pot brez posebnosti, Bornove ograde na strmen delu grebena (glej zgoraj prispevka od Pclopa in Tadeja) je po sto letih še kar nekaj. Eno snežišče v bližini jeklenice sem obšel, drugega pa kar preskočil .

Pri povratku sem sledil poti do podrtih dreves. Shojene stopinje so me le nekaj metrov nižje od podrtije po kakih 50 metrih pripeljale do gostejšega smrekovega rastja, od koder sem, kar malo presenečen, stopil na jaso pod Rušem in nazaj na pot. Preprosto in kratko. Nekdo je, gledano s strani vzpona, začetek stezičke skozi smrečje celo skrbno označil z več manjšimi možici, a sem jih gor grede spregledal. Da se to ne bi zgodilo še komu, sem zavihal rokave, malo dogradil obstoječe možice in postavil še dva ali tri nove. Pa na varianto poti z markacijo na začetku, ki me je zavedla, sem kar malo iz jeze prečno nametal kup vej. Upam, da bo komu pomagalo.

Do avta sem prišel že v mraku. Na poti sem takoj na začetku srečal dva, potem pa žive duše ne. Zelo lep in osamljen konec!

Zares super deseta slika.

Hvala, Lijaneja. Pa saj ne more biti drugače, greben je meni eden lepših pri nas.

Včeraj (torek, 5. maja). Ker nas je virus navadil na isto občino, sem šel spet na Stegovnik, tokrat iz Dola skozi okno. Z gozdne ceste naprej od počitniške hišice sem nekako udel pravi kolovoz, ki se odcepi desno, pa levo, pa desno in malo po brezpotju do markirane poti, ki pelje pod vzhodnimi strminami Stegovnika. Pot je redko uporabljana, popolnoma neshojena, prekrita z iglicami in listjem, na nekaj koncih čeznjo ležijo podrta drevesa. Zato so toliko bolj pomembne smiselno postavljene markacije, ki jih je več tam, kjer je pot slabše sledljiva. Čestitke kranjskim markacistom!

Tudi na sedelcu med Stegovnikom in Malim Javornikom so, podobno kot Pri lojtri in na Bukovcu vidni ostanki Bornovih ograd za jelene. Enkrat bo mogoče treba narediti kakšno turo po mejah tega gojišča. Trojno naravno okno v Stegovniku je res izredno zanimivo. Pri prehodu skozenj je, ob navdušenju nad tem naravnem čudesom, za nekaj malega adrenalina dodatno poskrbel še eden od dveh klinov na jeklenici na zahodnem delu, ki se mi je preprosto izpulil. Jeklenica sedaj visi na zgornjem svedrovcu, a hujšega problema ni. Tisti meter ali dva se da sestopiti brez težav, le z malo več previdnosti. Še ena jeklenica je napeta med dvemi suhimi drevesi tik pod vršnim grebenom, a zgolj kot nekakšna ograja ob poti, večjih težav na poti ni.

Pri povratku je rahlo deževalo, a sem kljub temu nadaljeval v smeri Malega Javornika in se po SV strani po mokrih, mestoma malo bolj strmih travah v zgornjem delu povzpel tudi na ta lep, razgleden vrh. Med vzponom sem bil nagrajen s pogledom na cele poljane razcvetelega teloha, kot jih nisem videl še nikoli. Imel sem še nekaj časa in sem pofirbcal naprej po markirani poti proti Javorškem prevalu in se po lagodni strmini na južni strani Malega Javornika še enkrat znašel skoraj na vrhu. Ta krožni ekskurz (© P. Plezalček ) me je ob pozni uri pripeljal k odločitvi, da je treba nazaj. Po sistemu številnih kolovozov na vzhodnih pobočjih te (skoraj) dvakrat obiskane gore sem se spustil do gozdne ceste in naprej ob Zabukovskem potoku do avta.

Vreme je bilo ves čas kislo, deževalo je kakšni dve uri, le okrog sedmih zvečer je Kočne za nekaj trenutkov obsijalo sonce. Na poti nisem srečal nikogar, vseeno mi je bilo lepo. Ampak naslednjič bo pa morda res treba v drugo občino.

P.S.: težavo z jeklenico pri oknu sem javil na poskodbe.poti@pzs.si. So mi ažurno potrdili prejem sporočila.

Pred veliko leti je ostala tura na Stegovnik nedokončana zaradi goste megle, ki nas je takrat spremljala na celi poti. No, včeraj pa je bila tura dokončana, a sva ostala na vrhu brez razgledov.Torej, dolg ostaja še naprej.

Sva se povzpela nanj iz Dola preko Močnikovega sedla, in ker si nisva dobro ogledala izkušenj in nasvetov prejšnjih pohodnikov, sva se prebijala preko podrtih dreves v hudi strmini (sva se jo že kar navadila), a se je dobro izteklo. Na markirano pot sva zopet stopila s strmine nad hudournikom, ki ga je potrebno prečiti. Zato priporočam, da upoštevate priporočilo od j. in njegovo zadnjo sliko pri prejšnji objavi.
Z vrha sva se odpravila po drugi poti in to je bila najboljša odločitev na celi turi. Prehod skozi steno preko treh impozantnih votlin je nepozabno doživetje, ki ga enostavno ne smeš zamuditi. Veličastna narava, res, še megla je bila pozabljena. Dosti lepše kot sem si predstavljala in lepše, kot lahko podobo zajameš iz slik. Še prej pa me je prevzela hoja po mehki potki pod strmimi, gladkimi stenami, ki so se bleščale v mokroti kapelj, ki so povzele preko njih.

Pri povratku se nisva še enkrat povzpela do Močnikovega sedla, ampak sva z markirane poti pri balvanu krenila desno in tako pri vikendu naredila krog.
Na turi nisva srečala prav nikogar, zaključek ture pa sva naredila kar med rožicami na travniku.

Zanimala me je neoznačena pot proti oknom, saj sem pred leti po njej že šla, pa sm jo že malo pozabila. V tem času je pot postala dobro uhojena in omožičena, tako da težko kje fališ.
Po prihodu na markirano pot okna - Močnikovo sedlo se usmerim proti sedlu, pa mi je bilo kar malo žal, saj je na poti precej podrtega drevja, zaradi katerega so potrebni bolj in manj naporni obvozi. A smo se nekako prebile, saj je bila smer jasna.
Dobra novica pa je, da je pot od sedla Pri lojtri do Močnikovega sedla vzorno urejena in na novo markirana, podrta drevesa pa odstranjena oz. prežagana (aprila tega še ni bilo). Jurčkov ni, so vsi zmrznili, bil pa je glasen jelen al pa medo. Nisem ostala tok dolg, da bi ugotovila, komu pripada doneče oglašanje

ppegan
Na tvoji sliki št. 10 je najbrž resasta zvezdica, ki žal ni užitna.
Več si lahko prebereš na internetni strani: http://www.gobice.com/?action=details&gid=718&lang=si

@DanD, hvala So mi tudi že pod temo Gobe pojasnili, kaj naj bi to blo zaeno čudo

Včeraj z Nessy prvič v sezoni na turno smuko. Pod Stegovnik z Dola pojdem, saj je pot široka in ne prestrma, torej bo dovolj prostora za moje kaskadersko smučanje, poteka pa po gozdu, tako da nevarnosti za plazove skorajda ni. Pri avtu se ugvantam in opremim, nato pa z Nessy oddrsava do vikendice na jasi pod Stegovnikom, kjer ujameva nekaj sončka. Od tam pa po pršiču odvriskam v dolino. Malokrat se zgodi, da je prva turna tura tako fantastična

Ena "krajša pošihtna", ki je bila vse prej kot kratka, pri povratku do avta pa že globoko v nočnem času.

Prst je se po zemljevidu zapeljal od Stegovnika preko Malega Javornika do Ženiklovca. Samo vse skupaj je bilo še potrebno povezati v krožno celoto. Deloma markirano, deloma nemarkirano, orientacijsko in tehnično ne pretirano zahtevno, z lepimi razgledi in dokaj samotno.

https://trobec.blogspot.com/2021/08/stegovnik-zeniklovec-1882021.html