Za konec dopusta sem se v nedeljo(30.6.) povzpel še na Storžič. Ker sem prišel iz Avstrije sem prespal kar v koči in prihranil tako na bencinu kot času, čeprav tudi do doma ne bi imel ne vem kako dolge vožnje. Cene v Domu pod Storžičem se mi ne zdijo visoke(spanje s PZS kartico recimo 10 EUR v svoji sobi).
Zjutraj mi pripravi oskrbnik zajtrk. Pri zajtrku se zopet vidiva s prijaznim španjelčkom katerega sem srečal že lani in je 'strašil' tudi ponoči po koči.
Je pa res miren, luškan in pravo nasprotje od recimo tistega zjala na Okrešlju zaradi katerega se tam ne ustavljam več. Malo ga počoham nato pa odrinem na turo.
Odpravim se proti Žrelu. Ko pridem iz gozda in še malo nadaljujem proti zavarovanemu delu se mi že odprejo prvi pogledi na Karavanke: Stol, Vrtača, Košutinih vrhov je s pridobivanjem višincev vedno več,... Nadaljujem in pridem do varoval. Pot je lepo varovana, izjema je tisti krušljivi del tik pred končnimi zajlami oz. zaključno(zopet lepo varovano) steno ki pripelje na greben.
Na grebenu se odpre lep pogled na Kranj in na Ljubljansko kotlino. To(in seveda pogled nazaj) obeta dobre razglede na vrhu. Nadaljujem po grebenu. Od tam je malo lažje, poti se spomnim še od lanskega leta ko sem šel navzgor čez Psico. Dve zajli in nekaj prostoplezalnih mest sicer pa večinoma izpostavljena hoja.
Mimogrede zajle: Na vseh se da lepo pripeti s samovarovanjem in prosto plezati ob njih tako kot na tujih feratah, zoprno je le ker so klini za razliko od tujine preveč skupaj in se je treba prevečkrat prepenjati. Majčkeno težje je tako plezanje kvečjemu pri zadnjih dveh zajlah pred stikom z grebenom pa pri drugi zajli od stika(t.j. zadnji pred vrhom) in pri povratku čez Psico še na tisti edini nazaj. No, pri sestopanju oz. kadar gre zajla navzdol sem se pa tudi jaz kar lepo prijel za njo in nisem nič kaj dosti telovadil
Na vrhu je bil lep razgled: Julijci so sicer bili malo v megli, zato pa se je za Karavankami(ki so se krasno videle od Stola do Pece) videlo direkt na Ture s Hohalmco! Na jugu pogled na Škofjeloško hribovje, Krim pa tudi Kum, na vzhodu pa seveda Kočna, Krvavec,... skratka kar se od tam vidi na KSA.
Za sestop sem se odločil po grebenu čez Psico. Nazaj do stika z Žrelom je kar nekaj časa trajalo in bilo kar malo zoprno. Potem je naprej po grebenu nekaj časa lepa hodačina a tudi potem se še najde kar nekaj 'advanced' mest, ki so nekoliko scary predvsem ker je treba plezati navzdol(ritensko) po izpostavljenem. Vsekakor ni bilo lahko, kar malo zoprno a vseeno mi ni bilo žal. Pogledi iz grebena pa so seveda na obe strani globoki. Ko pridem do zadnje zajle(edine pravzaprav od stika z žrelom) na poti se oddahnem saj vem da je bila ta v vzponu bolj na začetku. Res ko jo preplezam sledi še en krajši 'ritenski' spust nato pa še dve, tri minute do vrha Psice, ki greben začenja(ali pa končuje, kot za koga
). Tako kot lansko leto tudi letos nisem na delu grebena Psica - Stik z Žrelom srečal nikogar. Na Psici si oddahnem, pomalicam - vem pa da me sedaj čaka še malo zoprn strm spust do Poljane. A vendar tudi tu velja stavek, ki sem ga slišal od nekoga pri spustu iz Mangarta: 'Živele palice!'
Te bi mi seveda olajšale tudi pot po grebenu a kaj ko bi me pri plezanju(še posebej navzdol) samo ovirale oz. bi jih moral kar naprej sklapati in rasklapati.
Iz Poljane pa potem luštna gozdna potka do Doma pri Storžiču. Tam pojem še dobro joto in popijem pivo nato pa domov.