Včeraj, za praznik, sva šla na Triglav čez Plemenice. Pot je super, blazno lepa in pestra, ves čas se spreminja, tako da kljub dolžini hitro mine. K sreči je bil bolj hladen dan in tudi sonce ni ves čas žgalo. Na poti je bilo malo ljudi, kar pa se je ob priključku poti z Doliča močno spremenilo - na vrhu cele množice, evforija, ljudje so blazneli, golotrupi so posedali okrog stolpa, punce so si odpirale velike pire. Na Kredarici je bilo vse zasedeno, prav tako v vseh okoliških kočah, midva pa brez rezervacije, tako da sva jo po hitrem postopku popihala dol čez Prag in za mišjega
ujela ostanke dneva na zadnjem "pragu", nato pa se skupaj z drugimi izčrpanci, katerih lučke so vznikale v temi, prikotalila na parkirišče.