Novo temo sem odprl, ker mislim, da si gora zasluži samostojno poglavje, brez dodatkov in prilog, katerih je na forumu malo morje.
Včeraj je bila na Okrešlju 23. spominska slovesnost v spomin petim ponesrečenim gorskem reševalcem in namen sem se je imel udeležit. Po dogodku sem sklenil obiskat še Tursko goro, saj sem bil na njej zadnjič pred dobrimi osmimi leti, ko sem prečil Kamniške Alpe.
Malo pred sedmo krenem z Jermance in čez poldrugo uro ostrmim pred zaprto kočo na Kamniškem sedlu. Oj, kako se pri nas nobena stvar več ne izplača...
Na štrik obesim mokre cunje in se podam proti Okrešlju. Ker sem prispel med prvimi, sem izbral najprimernejši balvan,
s katerega sem spremljal lepo prireditev v čast ponesrečenim. Po srečanju od Milana dobim spominsko majico in jo takoj poizkusim v serpentinah proti Turskemu žlebu. Že pred mano je preizkusilo začetno zasneženo strmino nekaj mladcev, ki so na srečo hitro ugotovili, da brez zimske opreme ne bo šlo. V spodnjem delu je bil sneg mehkejši, pod vrhom pa je šlo samo še po sprednjih zobeh s pomočjo cepina. Žal se je navlekla megla, da je bil užitek samo še v hoji, z razgledom seveda ni bilo nič. Sestop čez Sod brez dna in Kotliče, varovala, razen ene jeklenice, so bila brezhibna. Zadnji sneg čez Boštjanco sem prečil samo s pomočjo cepina. Tik za tem, ko prispem do koče na Kamniškem sedlu se za pet min. ulije, megla pa razkadi šele pri Pastircih.
Nekaj slikc. Zaradi megle na gori je le-teh nekaj manj, kot običajno
P.s. Če moderator smatra, da bi to temo priključil kakšni obstoječi, naj jo prestavi. Mojega poteka ture v množici objavljenih namreč nisem zasledil.