Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Korisničko ime:
Lozinka:
Prijava
Još niste registrirani? Registracija.
Zaboravili ste lozinku?
  
Anketa
Ali se z Mrzle gore (2203 m), vidi Kokrsko sedlo (1793 m)?
Glasaj

Varnost v gorah

Print
lynx14. 06. 2012 11:54:01
ampak trak bolje blaži, sploh če si narobe sestaviš sistem s ploščico.

Jaz bi tudi priporočal kombiniran komplet, ker potem lahko spodnji del uporabiš še za kaj drugega.
všeč
urbancek14. 06. 2012 15:32:30
Samo ne tople vode izumiti iz tega...zavijanje z očmivelik nasmehvelik nasmehvelik nasmeh

všeč
viharnik14. 06. 2012 22:23:38
Toplo vodo glede varovala ublažilca sunka pri plezalnem pasu izumljajo samo "pametni" proizvajalci firm, ki gledajo predvsem na dobičke.
Pred desetljetji nazaj so se vsi navezovali in varovali le na vrvi.Sila s katero morebiti pademo od enega klina-zajle do drugega v razdalji dveh do treh metrov nikakor ni tolikšna, da bi pri zaustavitvi poškodovala nekoga, ki nosi dober novodoben podložen plezalni pas.Sam varovalni sistem pa stane še za en dober plezalni pas.Jaz uporabljam štirimetrsko vrv na dva konca s karabini na plezalni pas, drugega za ferate sploh ne potrebujem.Novi enodelni plezalni pasovi pa so pri padcu tudi varni glede onemogočanja zasuka gornika s telesom na glavo pri padcu.zavijanje z očmimežikanje
všeč
Keko14. 06. 2012 23:25:41
"viharnik" s to tvojo izjavo, da pri tri metrskem statičnem padcu ni dovolj velika sila da bi se poškodoval, če si privezan samo z vrvjo, se pa nikakor ne morem strinjati. Takšen padec je že dovolj, da si zlomiš hrbtenico zaradi sunkovite zaustavitve in si do smrti invalid ali celo popolnoma nepokreten. Sodobni varovalni komplet ti takšen padec dinamično zaustavi in so sile ki delujejo na telo bistveno manjše. Jaz si takšnega padca na sodobnem varovalnem kompletu nikakor ne želim, ker že tu lahko nastanejo poškodbe, kako bi se takšen padec končal, če bi bil privezan samo na konec vrvi, brez možnosti dinamične zaustavitve, si pa skoraj ne predstavljam. Še posebej ne, ker je padec lahko tudi bistveno daljši od treh metrov. Naj vam le ne bo žal dati denarja, ko gre za varnost, šparajte raje kje drugje in ne pri varnosti.
(+5)všeč
viharnik15. 06. 2012 06:11:17
Glede mehanske varnosti ne bom nič oporekal, precej bolj bistvena pa je varnost in občutki, ki pridejo iz naše podstrehe ter ocene pri plezanju ter s tem povezane izkušnje pa seveda končno usoda človeka (kot svetnik pa ja) na katero ne moremo vplivati.
Za kot dobro le vrvno feratno varovanje so mi potrdili tudi stari alpinisti z mnogo km preplezanih sten, ker takrat ni bilo novodobnih pomagal.Drugo je, če so raztežaji med klini daljši in bolj v vertikalo ali celo dolgi odseki samo jeklene pletenice, a to je redko.
všeč
Zebdi15. 06. 2012 08:27:56
Že, ampak vsa varnost in občutki iz naše podstrehe se razblinijo ob padcu - takrat pa šteje zgolj "mehanska" varnost. Če pademo tri metre nad klinom in smo varovani zgolj z dvometrskim krakom vrvi (brez zavornega mehanizma), potem dejanski padec znaša ~5m in kot je Keko napisal, se bo končal slabo..zelo slabo. Zgolj za info: enkrat smo se mal igrali v plezališču in ti lahko rečem, da te lahko mičken zategne že ob zelo dinamičnem padcu s 5kg nahrbtnikom (ob uporabi zgolj sedežnega dela pasu). Pa še tole: stari alpinisti so svoje čase plezali tudi brez plezalnega pasu, navezani okoli pasu s konopljeno vrvjo. Če ima kdo željo to ponavljati, naj izvoli velik nasmeh
(+3)všeč
Keko15. 06. 2012 08:28:19
"Za kot dobro le vrvno feratno varovanje so mi potrdili tudi stari alpinisti z mnogo km preplezanih sten, ker takrat ni bilo novodobnih pomagal."
Se strinjam s tem, to je bilo včasih, a danes so sodobni časi in imamo na razpolago sodobne varovalne pripomočke in zakaj jih ne bi uporabljali.
(+1)všeč
VanSims15. 06. 2012 10:45:36
Tudi jaz se strinjam da če imamo sodobne tehnike varovanja da jih izkoristimo. V krutih časih so bile tehnike varovanja slabše. Ni bilo tudi varnostnih pasov, kasneje ne airbagov,... pa to ima danes že vsak avto. Stari alpinisti so se pač bolj pogosto lomili, vozniki in sopotniki na cestah so več umirali,...

Nazaj v sodobne čase: Kaj pa če imaš na sebi navezanega kakega neizkušenega ali npr. otroka? On pa verjetno lahko uporablja samo vrv s karabinom?
(+1)všeč
urbancek15. 06. 2012 19:53:16
Skratka, padcev si ne želimo in vsi ti "kompleti" niso zato, da bi kar naprej padali... OK, če se to naposled zgodi, samo to naj bodo res izredni dogodki in se nikakor ne bi smelo dogajati kar vsepovprek in za neke vrste zabavo. Torej, ta oprema je narejena za razmišlanje gornika: "Ne smem pasti!" in ne za razmišljanje "Lahko padem, saj sem "zavarovan", kot bi si lahko kdo razlagal ob branju te teme in neskončnem razglabljanju koliko zdrži ono, koliko drugo... Tega naj v miselnosti ne bi bilo, saj naj ne bi nihče padel, razen kot rečeno v tistih redkih izrednih primerih, kot človeku vse drugo odpove.

Dejstvo je, da "kompleti" za samovarovanje služijo psihi in samozavesti gornika v tem smislu, da je v glavi neka varovalka. Drugi namen pa je res fizični in sicer ta, da te na vodoavno napeljanih jeklenicah ob raznih "nestabilnostih" zadrži ob steni. Pri navpično napeljani jeklenici z zelo razmaknjenimi sidri, pa bodo v večini primerov poškodbe zelo hude oz. smrtne, zato samovarovalni komplet tukaj ne bo reševal življenj, temveč bo ob padcu le poskrbel, da ne bodo poškodovanca našli stotine ali tisoč metrov nižemežikanjeLp!
(+5)všeč
Swiss16. 06. 2012 06:17:05
Pozdravljeni !

Bravo " urbancek " za argumentiran komentar . Po mojem , bi bila lahko ta tema s tem zaključena .
LP in srečno v Gorah !
(+1)všeč
matdra18. 06. 2012 12:30:13
Se moram pa tukaj oglasiti, ker tako mišljenje "urbacnka" je nesmisleno in nevarno. Samovarovalni komplet je tu z namenom in ja, čeprav noben ne razmišlja "sedaj bom pa hotel pasti" se nesreče dogajajo. Zanimivo je ravno to, da tisti ta pravi planinci vedno uporabljajo komplete, t.i. samovklicani vrhunski planinci pa ne. Statistika pač ne laže in veliko nesreč! bi se lahko preprečilo s samovarovalnimi kompleti. Menim, da bi moral biti samovarovalni komplet OBVEZEN za vse, ki gredo na zelo zahtevno pot. Pač jeklenice in škobe so tam z namenom, drugače bi bilo vse prosto plezanje.
všeč
grga18. 06. 2012 12:40:23
Ne vem, zakaj naj bi bilo razmišljanje urbanška nesmiselno in nevarno. Mu dam popolnoma prav.
(+1)všeč
Zebdi18. 06. 2012 13:04:01
Ni nesmiselno in nevarno, je pa rahlo zavajujoče. S prvim odstavkom se popolnoma strinjam, drugi je pa res rahlo zavajujoč. Piše namreč, da bodo pri padcu ob navpično napeljani jeklenici z zelo razmaknjenimi sidri v večini primerov poškodbe zelo hude oz. smrtne. To seveda velja zgolj pri padcu v neposredni bližini zgornjega sidra in v primeru, da so sidra res daleč narazen. Padeš lahko tudi bližje spodnjega sidra, kjer pa posledice ne bodo tako hude - v primeru seveda, da imamo samovarovalni komplet.

O smiselnosti uporabe takšnega kompleta v naših gorah pa kdaj drugič.. mežikanje
(+2)všeč
dprapr18. 06. 2012 16:51:48
"Menim, da bi moral biti samovarovalni komplet OBVEZEN za vse, ki gredo na zelo zahtevno pot."

Matdra - upam, da se ne bo pojavil kdo, ki bo predlagal, da je obvezno ostati v dolini!
(+2)všeč
viharnik18. 06. 2012 18:21:34
Ko planinci še nismo imeli plezalnih pasov, smo bili zelo veseli, če je bilo na poti kakšen klin in razcefrana žica, sedaj pa vsi galamo delajo z neko popolno opremo, ki ne daje tistega pristnega plezanja-vzpona in s tem se tudi doživetje z goro izkrivi-popači.Še vedno pravim, da je največ varnosti še vedno v naših glavah, občutkih, izkušnjah in končno odločitvah, da neko stvar še zmoremo.Končno se tudi z opremo z morebitnim padcem potolčemo ali smo celo huje poškodovani-izruva se klin, frend, padajoče kamenje itd.
(+3)všeč
matdra18. 06. 2012 20:31:03
Potem pa tudi čelada, gojzerjev itd ne potrebujemo za varnostvelik nasmeh
všeč
viharnik18. 06. 2012 20:53:14
Gorski naturisti verjetno s sabo v steno ne nosijo čevljev, a jih morajo večkrat tudi reševati, ko se zaplezajo.velik nasmeh
všeč
1mitjas18. 06. 2012 22:46:09
Gorskega vodnika, ki bi priporočal dvodelni pas pa boste težko našli. Vsi gledamo na svoje udobje. Sam imam za sabo že kar nekaj dolgih padcev v spodnjem delu pasu, pa sem še vedno tu s celo hrbtenico. V ekstremnih primerih ti celoten pas reši hrbet(res težek nahrbtnik-20+ kg.)

Na feratah so sile pri padcu na klin zelo velike, precej večje kot pri alpinizmu(jeklenica je pač bolj statična od vrvi, ustavljanje pa se vrši na spodnjem klinu). Človeško telo brez velikih poškodb zdrži silo 7 KN, zato je vsa oprema za plezanje in za ferate delana na tej sili. Sam ne bi eksperimentiral z konci vrvi, mogoče celo prusiki namesto samovarovalnega kompleta. Če pa je zadaj otrok je ob pravilni tehniki prusik povsem dovolj. Seveda pa mora vodeči točno vedeti kaj dela, ne pa da čakaš kdaj bo padel on.

ps.: pa otroka privežite na za to namenjena mesta, ne pa na zanko za opremo. tudi to pogosto vidim.
(+4)všeč
Keko19. 06. 2012 00:51:30
"1mitjas" je popolnoma pravilno zapisal in se z njim v celoti strinjam. Da je približna sila, ki jo prenese človeško telo brez poškodb okoli 7 do 8 KN, se vidi že iz podatkov o ulovitveni sili, ki jo omogočajo dinamične vrvi za varovanje, ki se danes dobijo na trgu. Dodal bi še nekaj številk, ki jih dobimo če nekaj podatkov vstavimo v fizikalne enačbe. Sodobni varovalni komplet s prešitim trakom, ki se nadzorovano trga, se lahko pri padcu podaljša za približno 2 metra. Če vzamemo za primer, da ima človek ki pade, maso 75 kg in da se ne prekorači ulovitvena sila 7 KN, lahko padec znaša največ približno 20 m. Če isti človek pade varovan z vrvjo ali neskončno zanko in upoštevamo, da se tudi ta med padcem podaljša za 10 cm, dobimo da padec lahko znaša približno 4 metre. To so zelo grobi izračuni, pri katerih ni upoštevana teža opreme in nahrbtnika ali večja teža človeka, zaradi katerih se višina padca ustrezno zmanjša. Te podatke sem podal zaradi tega, da bodo tudi tisti, ki jim fizika ni preveč domača, lahko približno vedeli kje so meje varovalnih pripomočkov. Iz teh številk se da ugotoviti, da varovalni komplet lahko kar dobro rešuje življenja, če do padca že pride. Zavedati se je potrebno, da lahko poškodbe nastanejo tudi pri manjših padcih, saj so te številke le teoretične in ne upoštevajo dodatnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na poškodbe ob padcu (udarci ob skale, nenadzorovani zasuki, itd...).
(+4)všeč
viharnik19. 06. 2012 05:55:35
Razlaga mitjasa je povsem na mestu kar se tiče obremenitve enodelnega pasu ali +20kg teže nahrbtnika, tudi sam slišal.Keko pa je še podkrepil z empiričnim fizikalnim izračunom brez upoštevanja morebitnih stranskih faktorjev oz. dejavnikov za posamezen specifičen nezgodni primer.To je to!.
(+1)všeč
Stranica:1234...171819
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Uvjeti korištenja, Kolačići