Varnost v gorah

Za svojo varnost v gorah je po mojem mnenju vedno odgovoren vsak zase. Omenjanje takšnih ali drugačnih pomanjkljivosti na smerokazih, tablah ipd. je le izgovor na druge. Sicer je res, da oznake včasih niso ažurirane ampak, ljubi moji: pozanimajte se, preden greste na pot. Ob današnji tehnologiji in poplavi informacijskih poti ni opravičila, če nas v gorah nekaj preseneti (razen morda vreme). Če se to zgodi, si pripišem sebi. Zato: priprava, priprava in še enkrat priprava ...
Sicer pa: zrelo se je obrniti, ko več ne gre. Gora bo počakala.
Srečno!

Dragi moji!
Spodaj napisano ne velja za Igorja Zlodeja, ker so njegovo izkušnje in poznavanje gora resnično visko nad nivojem ostalih, ki pametujejo na tem forumu.
Prav zanimivo je, kako se bliskovito najde nekaj "zelo, zelo izkušenih", ki so površno prebarali napisano in pohiteli s pametovanjem.
Kakšen pa je dejanski nivo obiskovalcev slovenskih gora se vidi že v rezultatih ankete na tem forumu, da ne govorim o vseh ostalih zadevah (poznavanje gora, oblačila, obutev, pijančevanje, nepripravljenost itd..)
Žal so nas pri vsem zgoraj naštetem prehiteli tako Čehi kot Slovaki, da o Hrvatih ne govorim.
Pa se vrnimo nazaj k osnovni temi. Smerna tabla je zato, da te usmeri in, da na njej dobiš vse podatke o poti. Tako je urejeno tudi v tujini in tako tudi piše v zakonu o planinskih poteh. Če je neka pot zaprta mora biti to jasno raszvidno že na izhodiščih in pika (zakon določa kako mora biti zapora označena). Tu ni opravičila v balkanskem smislu.
In kako bo upravljalec te poti in z njim povezana PZS vse naše modrovanje razložila besnim tujim gornikom na sedlu Planja? Jim bodo rekli "sory, mi se samo malo hecamo"?
Kaj pravite zakaj se jih toliko izgubi v gorah? Da ne boste ugibali pojdite raje v gore na manj obljudene vrhove in poti in poglejte. Kako je markirano? Kje so smirne table? Kako so poti zaraščene? Kako leta in leta nihče ne odstrani podrto drevje?
Z eno besedo-velika sramota.

@julius: Iz muhe delaš slona..Če ta trenutek (ne vem) na sedlu Planja visi obvestilo o zaprti poti na Razor je to to.. Pač gore/razmere se spreminjajo in če je kdo na sedlu moral obrniti, oziroma se je moral zadovoljiti "samo" s Planjo se pač je. To so gore, to ni nakupovalno središče, kjer je vsaka štenga označena s flurostenčnim trakom..a bi mar take poti rad imel? Res ne vem zakaj je skozi močnejši trend, da ljudje hočemo/te imeti vse informacije prinešene na pladnju. Kot je že višje omenjeno, je za neizkušene priprava na turo ključnega pomena, tisti z veliko kilometrino v gorah pa itak vedo kako se zadevi streže in tudi ne bodo nejevolni zaradi neviseče table kjerkoli že.. In seveda tudi v tujini niso vse poti (manj znane) vzorno urejene..
Citat ki ga navajaš: "Da ne boste ugibali pojdite raje v gore na manj obljudene vrhove in poti in poglejte. Kako je markirano? Kje so smirne table? Kako so poti zaraščene? Kako leta in leta nihče ne odstrani podrto drevje?" je pa skor mal smešen, ker mislim da večina ki so ti odgovarjal pravzaprav hodi samo še po neobljudenih vrhovih, slabo ali neoznačenih poteh ..in ja z veseljem kdaj pa kdaj tudi čez kakšno podrto drevo zlezemo

Brez zamere

Sto zensk in veliki cirkus naTtriglavu

Ta konec tedna je spet bil znameniti pohod "100 zensk na Triglavu". Ta pohod, pred ca. 50 let je imel povsem drugacen namen in poslanstvo. Danes pa, ko gledam tiste slike i opis dogajanja v rdecem casopisu, sem jezen in zalosten. Ta pohod je popolnoma skomercijaliziran in ima samo en namen. Marketinsko promocijo raznih izdelkov in podjetij. Prosim da nebi vroce krvi, to je samo moje osebno mnenje.
Pa celo MLECNO kraljico so gor privlekli.

pa brez zamere

Pa ja ne da je krava šla na Triglav?! Uboga žvad!

Se strinjam z zdomcem...gore niso avtocesta!!! Ga ni nikjer več miru!

@julius, zavedati se moraš, da so markacisti prostovoljci in ne moreš ravno pričakovat, da bodo vsako podrto drevo umaknili že naslednji dan. Po normativih PZS pride na vsakega markacista 10km poti, realnost je malo drugačna in je teh km še več (v našem PD 20km). In kot je že Daaam napisal, gorske poti so gorske, ne pa nakupovalno središče. Res so ponekod slabo ali dvomljivo označene, ampak kot sem napisal, nemogoče je vse pomanjkljivosti sproti odpravljati čez noč, kakna stvar pač traja več časa preden se porihta.

Ko pa nekaj omenjaš sramoto pred tujci...ne vem koliko si hodil po tujini, ampak naše planinske poti so uglavnem zelo vzorno urejene v primerjavi z marsikatero drugo državo.

@zdomec, se popolnoma strinjam. Cel Triglav je preveč skoremcializiran, vključno s kočami v bližini (Kredarica, Planika...). Si niti ne želim predstavljat, kako zgleda Kredarica recimo 15.8.

Alpinizem ni nedeljski piknik
Letos gorski reševalci beležijo porast reševanj nepoškodovanih alpinistov. Kje so napake?

V zadnjih treh letih pri gorski reševalni službi beležijo porast nesreč plezalcev – vendar v zadnjem letu izstopajo taka posredovanja, ko so reševali nepoškodovane alpiniste.

Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), nam je pojasnil, da je eden od vzrokov to, da plezalci pogosto precenijo svoje sposobnosti. Plezanja se učijo na umetnih stenah, ne upoštevajo pa, da je to nekaj povsem drugega kot plezanje v naravni steni. Tako npr. se v umetni steni – kjer obvladajo tudi težavnejše smeri – lahko hitro vrnejo, v naravni steni, kjer se vzpnejo že za npr. 400 ali 500 metrov, pa je tak povratek težavnejši.

Drugi vzrok je prepozen vstop v smer, upoštevajo le predviden čas za plezanje, ne upoštevajo pa, da se pri plezanju lahko kaj tudi zalomi, da lahko hitro zaidejo in izgubijo smer. Zato tudi ne vzamejo s seboj opreme, ki bi jo potrebovali za bivakiranje, ne vzamejo s seboj svetilk, dodatnih oblačil. Zgodi se, da alpiniste zaradi poznega vstopa ujame noč – nočna reševanja pa so še posebno zahtevna.
Zanašanje na "bodo že prišli"

Po mnenju Beleta usposobljenost alpinistov ni vzrok za težave, saj so "šole v Sloveniji ene od najboljših".

Oprema in pripravljenost tako nista težava, se je pa spremenil odnos. "To so najbrž moderni časi, ko je tudi pogled na alpinizem drugačen," pravi Bele. Ocenjuje, da se je spremenil odnos: "Včasih smo naredili vse, preden smo klicali pomoč, zdaj pa zelo hitro pokličejo reševalce."
Izstavljanje računov ni rešitev

Izstavljanje računov za reševanje pred leti se ni izkazalo kot učinkovita rešitev – v nekaterih primerih se je pokazal celo negativen učinek, saj so predolgo odlašali s klicem, ker niso želeli plačati. V nekaj primerih se je izkazalo, da so izdali račun, pa se je kasneje izkazalo, da so alpinisti ravnali povsem pravilno, vendar se jim je pač zalomilo. Po mnenju Beleta bi bilo treba to področje sistemsko urediti in natančno opredeliti, kaj pomeni "velika malomarnost". Stroškov helikopterskega reševanja, kjer udeleženci niso poškodovani, zdravstvena zavarovalnica namreč ne krije.

Bele izpostavlja, da letos kljub večjem številu alpinistov, niso zabeležili smrtnega primera.


Nekaj zadnjih reševanj:

Sestop ob enih ponoči

Eno od nočnih posredovanj so reševalci opravili preteklo nedeljo. Trije alpinisti so namreč nekaj pred eno uro ponoči poklicali na pomoč, saj med sestopom pod severno steno Male Mojstrovke niso bili več prepričani, ali gredo po pravi poti.

Kot nam je povedal Grega Oblak, član GRS Kranjska Gora, sta s soreševalcem odšla alpinistom nasproti, ko sta videla njihove luči, sta vedela, da so v pravi grapi. „Iskali so predvsem informacijo, vendar jim nihče ni znal povsem pravilno povedati. Bilo so vrhunsko opremljeni. Tudi sami so vedeli, kje so delali napako,“ je pojasnil Oblak.

Pravi, da so alpinisti večino dela opravili sami, bili so sicer opremljeni za bivakiranje, vendar so se za sestop odločili zaradi možnega poslabšanja vremena prihodnji dan. Reševalca sta jih počakala pod steno in nato pospremila do Vršiča.

Tokrat se je vse končalo srečno, a kot pravi Oblak, bi morali plezanje zaključiti prej, v steno so namreč vstopili že ob deveti uri.


Prijateljem se je mudilo naprej

Dan prej, preteklo soboto, so se nočnega reševanja lotevali reševalci GRS Celje. V večernih urah se je na Okrešlju nahajalo devet reševalcev, ki so zvečer dobili obvestilo, da sta v steni Male Rinke onemogli dve plezalki. Nahajali sta se okoli 150 metrov pod vrhom stene in neustrezno oblečeni, da bi noč preživeli v steni. Iz stene so jima pomagal s pomočjo vrvne tehnike, navezane so ju pospremili skozi Turski žleb in nato na Okrešelj. "To je bila ena težjih reševalnih akcij zaradi naloženega grušča na vrhu stene in krušljivega zadnjega raztežaja direktnega izstopa iz smeri, predvsem pa zaradi teme, saj se je vse dogajalo v soju čelnih svetilk," je zapisal Brane Povše na spletni strani GRZS.

Plezalki sta bili sicer v družbi kolegov iz alpinističnega odseka, ki pa ju niso počakali, saj so se naslednji dan odpravili plezat v Klemenčo Peč.

Neustrezna naveza

Tudi reševanje dveh planincev, ki sta se na zadnji avgustovski dan zaplezala na Skuti, je potekalo v poznih večernih urah. Rešili so ju reševalci GRS Kamnik in dežurne ekipe GRS z Brnika v sodelovanju s helikopterjem slovenske vojske. Tokrat je intervenciji botroval neustrezno izbran cilj glede na sposobnosti in neizkušenost plezalne naveze.

Obtičala pod vrhom Špika

11. avgusta popoldan sta pod vrhom Špika obtičala dva alpinista. S pomočjo vitla so ju dvignili v helikopter in ju nepoškodovana prepeljali v dolino.


60 metrov po jeklenici in teleskopska palica

Zahtevno reševalno akcijo so izvedli tudi v začetku avgusta v Triglavski severni steni. V Čopovem stebru sta se zaplezala dva planinca, posredovala je dežurna ekipa GRS na Brniku in posadka helikopetrja Slovenske vojske. Obvestilo so prejeli okoli 19.30 in poleteli proti steni. Vendar pa so morali reševanje zaradi vetra, ki ne dovoljuje lebdenje helikopterja, prekiniti. Reševanje so uspešno izvedli naslednji dan.

Kot je zapisal Boštjan Griljc je stena v tem delu izjemno strma. Kljub temu da se je helikopter maksimalno približal, se je moral reševalec vseeno spustiti 60 metrov po jeklenici, uporabiti pa je moral še teleskopsko palico, da je lahko dosegel plezalce.

Vir: http://www.zurnal24.si/alpinizem-ni-nedeljski-piknik-clanek-205683

Kako se lahko dva planinca zaplezata v Čopovem stebru?! V Špiku pa dva alpinista? Očitno je tudi da tisti, ki pišejo te prispevke(v tem primeru novinar žurnala24) nimajo pojma kdo je kdo, oz. ne ločijo jabolk od hrušk! Zelo poučen članek! Stena ni vrtec! Če tega ne upoštevaš prej ali slej dobiš po p***i! V tem primeru je več bolje, kot manj in ne manj je več!

Nekaj nevednost, nekaj neusklajenost pri poročanju.

Planinci v Čopu, ta je res dobra in sem se spomnil kako sem pred leti vodil družbico iz službe. Ko smo stali za Aljaževim domom pred tablo Stene kjer so vrisane smeri, me je kolegica vprašala po kateri bomo mi šli. Sem rekel da po nobeni, pa je bila kar začudena Šli smo seveda le čez Prag

Ko sem se to soboto vozil skozi Ziljsko dolino do Plöckenpassa(za Cellon), sem na koroškem radiu slišal zanimivo zgodbo o 'reševanju' slovenskega državljana v okolici Maltatala.

http://www.kleinezeitung.at/kaernten/spittal/spittal_an_der_drau/3414781/vermisster-fuhr-dem-zug-heim.story

Slovenci pač...

hehe

Čuj, bi vaju rada vidla, ko bosta vidva stara kake sirote bota takrat

Mene samo čudi, da se niso mogli prešteti, kdo pogreša soseda,... preden so odšli(kot je to navada na skupinskih izletih) od tam in takoj ugotoviti da nekdo manjka. Lahko bi se morda slišali z njim po mobiju(OK signal tam morda ne lovi). Ne vem kako so se lahko kar brez njega odpeljali, on pa ko je prišel v Gmünd tudi ni vsaj poklical koga od njih ali se javil policiji. Enostavno so šli vsak svojo pot, reševalci pa iskali... malo nerazumljivo.

Offtopic: so naši reševalni helikopterji opremljeni z infrakamerami za nočno iskanje?

Mislim da ne saj reševanje s helikopterji poteka pri nas samo v vidnem delu dneva...obstaja pa heli v Sloveniji ki ima vse mogoče naprave od infrared do močnega reflektorja samo tisti se ne uporablja za reševanje...za umirjanje demonstrantov,navijačev,itd.

Že večkrat je bila pri iskanju pogrešanih uporabljena termovizija, prav tako so že bila izvedena nočna reševanja, toliko v vednost. So pa seveda potrebni določeni pogoji za nočno letenje.

Baje so s termovizijo iskali tudi pogrešane turiste v bohinjskem trikotniku.

Ene par tam gor jih kar naj potegne v bohinjski trikotnik, ne bo nobene škode.

Nekaj sobot nazaj je gorski vodnik iz Zasavja peljal na Prisojnik 17 planincev. Zanima me, če je to normalno oziroma, kakšen je normativ PZS. Ena od udeleženk se je namreč ponesrečila in je morala na šivanje na Jesenice. Pred leti sem bral o tragični nesreči na Košutnikovem Turnu, kjer je bilo tudi veliko udeležencev pohoda.

Pravijo, da od viška ne boli glava.Drugače je pa na težjih turah v navadi manjše, celo določeno število gornikov v navezi, odvisno od možnosti varovanja in srečevanja na gori.Vlogo igra tudi zahtevana hitrost izvedbe ture zaradi specifike gore.