Sva si na tako lep dan sicer želela kam višje… ampak… Najina »ta mala« je že več kot dve leti »navijala«, da bi ona šla enkrat z nama turno smučat. Pa sva obljubljala…pa se ni nič zgodilo… Pa je potegnila na plano še zadnje »orožje« in si to zaželela za rojstni dan… in potem se nama je zazdelo, da je pa res že čas, da nehava samo obljubljat… in smo šli danes. Za prvič seveda nekaj zelo lahkega in kratkega…da se pride »na okus« kot se temu reče… in bilo ji je všeč, vsaj tako je rekla… pa rekla je tudi, da bi še šla… edino nekaj ji ni šlo v glavo… Ko smo prismučali nazaj dol, je sledil razočaran vzklik: »Kaaaaaj, a konec je žeeeee????
Vse tisto višje in daljše in bolj razgledno bo počakalo. Danes ne bi zamenjala za nič drugega tistega njenega srečnega nasmeha na obrazu in iskric v očeh po njeni prvi turni smuki...