Start od Vegrada malo po deveti pri sedmih stopinjah mraza. Prsti na rokah so se mi segreli šele malo pod Primožem. Ker sneženja že dolgo ni bilo, mraz pa vztraja, vodi do Jarškega doma lepa, udobna utrjena stezica. Večina pohodnikov namreč uporablja derezice, zato je bila vsa lepo napikana, in sem v supergah brez železja lahko zelo hitro napredoval. Pri obeležju nekdanje Mickine bajte predlagam pot čez hrib, saj je spodnja na nekaj mestih izredno nevarna, če nisi dovolj pozoren. Ves čas me je spremljalo sonce, vetra nobenega. Pri Lidiji zamenjam premočene cunje, spijem čaj in se lep čas predajam soncu. Od Primoža dol z masko, saj sem srečal kar nekaj goveda na poti na pašo. (naj mi kravice oprostijo, saj nisem mislil njih)