Včeraj za relaksacijo v jutranjem hladu spet na Velko. Od zadnjih neviht steza nad Primožem na nekaj mestih zdrta, na njej ogromno listja, vej in vejic. Ustavim se v Jarškem domu, sončno, mirno, na klopci spet zaležem. V kočah na Mali planini nobenga drena, je pa toliko večji na Zelenem robu, kamor navalijo sopihajoči turisti, ki so morali od Šimnovca peš. O poldne še z dvema dol z nihalko, avtobus ujamem za las. Po vročem Kamniku afne guncam, domov se pripeljem v neurju, ki se je razbesnelo ob pol treh. Dvakrat moker.