Višarje in Kamniti lovec

Zdravo !

Lepo bi bilo ko bi vsi Slovenci za naše vasi onkraj meje začeli uporabljati slovenska imena. Slovensko ime za Valbruno je Ovčja vas.

Lep pozdrav!
Dejan

Ojla!

Je na poti še kaj snega?

Lep pozdrav!

Na kateri poti? Na Kamniti lovec vodi več poti, dve sta iz Ovčje vasi, tako imenovana romarska pot iz Žabnic, pa druga iz Ovčje vasi od kmečkega turizma Ojcinger in seveda še gondolska. Ena pot vodi direktno iz Mrzle vode in preči JV pobočja Kamnitega lovca ter pripelje na sedlo Prašnik, druga pripelje iz zatrepa doline Mrzle vode preko sedla Prašnik po zahodnem pobočju na vrh "nekaj varoval". V Krnici v Klobuku bi "znalo" biti še kakšno snežišče, ki pa vzpona ne bi smelo ovirati.

Skopiral sem opis iz seznama gora

Na Višarjah opazimo makadamsko cesto, ki se začne zmerno spuščati (cesta se nahaja na desno strani zaselka na Višarjah). Tej cesti sledimo približno 15 minut do kapelice, pri kateri nas oznake za Kamnitega lovca (Monte Cacciatore) usmerijo na peš stezo ob kapelici. Pot sprva poteka skoraj vodoravno nato pa se začne vzpenjati in nas z vzhodnih pobočij kmalu pripelje na zahodna. Pot kmalu zapusti gozd in nas pripelje na melišča pod Beraškim križem.
Sledi nekoliko strmejši vzpon do krnice pod Kamnitim lovcem. Tu vidimo naš cilj že zelo blizu. Pot naprej zavije nekoliko desno in se vzpne na melišča pod Kamnitim lovcem. Sledi prečenje melišča v rahlem vzponu do vstopa v zahtevnejši del poti. Markacija nas usmeri desno v grapo navzgor. Pot se tu strmo vzpne v pomoč pa nam je jeklenica. Po nekaj metrih pot zapusti grapo in zavije desno. Po nekaj metrih nas pot pripelje v sosednjo grapo. Povezava med grapama je dobro zavarovana. Sledi vzpon po grapi navzgor, ki je mestoma zavarovana, mestoma pa si moramo pomagati z rokami. Pri vzponu in pri spustu nam tem delu pazimo, da ne prožimo kamenja. Na vrhu grape se usmerimo desno in v nekaj korakih dosežemo razgleden vrh.

Hvala ter lep pozdrav

Lovro, pot po zgornjem opisu je popolnoma kopna.

Super, hvala.

Danes na Kamnitem lovcu iz Višarij, pot je vredu sicer iz Višarij bolj kratka ampak lepa polno cvetja in danes lepi razgledi. Na vrhu pa srečamo večina slovencev, se vidi da je bil praznik pri nas.

Nameraval sem po romarski poti skozi Višarski graben in nazaj preko smučišč, pa nisem. Gor sem se lepo zapeljal z žičnico (povratna karta je 12 €) Sledil je kratek spust do zadnje kapelice romarske poti, potem pa po stezi v Krnico v Klobuku in na vrh, trikrat pozvonim za srečo v gorah in grem nazaj, saj se od jugo-zahoda valijo sive meglene gmote. Kot pridem k Adiju ta ravno pred svojo planinsko kočo pravi en vic trem župnikom. Ujel sem takole: punca 23 let in fant 25 let se tik pred poroko peljata z avtom in doživita prometno nesrečo, kjer oba umreta. Seveda gresta v nebesa in sprejme ju sveti Peter. Tam gor sta že en mesec in punca se ojunači in vpraša svetega Petra, če bi se lahko tam gor poročila, če se že na zemlji nista mogla. Sv. Peter jima uradniško odgovori, da to pač ne bo mogoče, ker tam gor ni nobenega župnika . Kot mi je Adi pozneje ob kozarčku povedal župniki tega vica ne slišijo radi. Pa ga le obiščite tega Adija (g. Mešnika) in njegovo planinsko kočo na Višarjih, ker je prav prijeten gospod.

»Če je bil pa sam Zlodej na Kamnitem, je pa res treba tja gor.« Že od pomladi je bilo namreč govora o Višarjah in Kamnitem lovcu, pa se nikoli ni izšlo. Ampak je bilo vredno počakati, včeraj je bil res čudovit dan in ostankov ponedeljkovega sneženja tam gor je bilo le za dobre tri kepe. Romarska pot do Višarij je bila kar malo hladna, od tam naprej proti Kamnitem lovcu pa je sonce prav prijetno grelo, vse do grape pod vrhom, kjer so jeklenice in skale že shlajene na jesenske temperature, grušč na poti pa je zaradi pretekih padavin terjal malo več previdnosti. Na vrhu pa razgledi, ki so bili pravi »pašnik za dušo«. Ob povratku so naju zvabile še sosednje škrbine, precej krušljive in »šodratste«. Potem pa nazaj do Višarij, kjer sva bila za ta dan zadnja »romarja« in je bilo kar škoda zapustiti gorski mir in odromati nazaj v dolino.

Potepinka imaš ZS;

Kamniti lovec je včeraj kazal res pravo zimsko podobo.
Iz Žabnic štartava po romarski poti, kjer se sneg prične na cca. 1100 m, na planini že veselo gaziva, na sedlu pri kapelici si nadeneva gamaše. Proti Krnici se z vsakim metrom debeli snežna odeja. V grapi pod vrhom so nekatere jeklenice pod snegom, napihanega snega pa toliko, da se vdirava do pasu. Na vrhu ujameva še nekaj sonca, razglede na okoliške vršace pa onemogoča nizka oblačnost.
Sestopiva na opustele Sv. Višarje (žičnica do pričetka smučarske sezone ne obratuje).Ustaviva se pri g. Mešniku s katerim se slabo urico zadržimo v prijetnem klepetu (lepo pozdravlja Igorja Z.).
Hiter sestop v dolino nama omogoči zasneženo smučišče, (sneg do cca. 1250 m), katero bo marca prizorišče tekme svetovnega pokala.
Lp, Marjan in Nataša

Sem eni pupi obljubil, da jo bom peljal gor, pa sem šel pogledat kako zgleda gor. Za pešake bi bilo proti vrhu precej težavno, sicer pa nekaj o razmerah tukaj: http://www.turni-klub-gora.si/~frances/razmere/.

Ker se je obetal čudovit dan, se odločiva, da si privoščiva še malo podaljšan praznični vikend. Zapeljeva se v Žabnico in od tam po romarski poti proti Svetim Višarjam. Danes je bila to romarska pot v pravem pomenu besede. »Romarjev« sva srečevala ogromno, vendar samo do odcepa za Kamniti lovec. Tu so se naše vrste »zredčile«, čeprav je bilo tudi tu obiska kar nekaj. Smučarska »špura« več ali manj »podrta« predvsem zaradi pešakov in krpljarjev. Pod zadnjo grapo pustiva smuči in palice ter se opremiva z derezami in cepinom. Bila sva ena redkih, ampak enostavno se nama je zdelo tako bolj varno, še posebej sva bila hvaležna tej odločitvi ob sestopu. Ker sva bila relativno pozna, so vsi ostali že odkorakali ali odsmučali v dolino, tako da sva sama na vrhu uživala brezmejne razglede na kar toplem soncu in v popolnem brezvetrju. Odsmučala sva do ceste, ki pripelje iz Zajzere. Smuka ni bila ravno kaj prida ampak same superlative na vsaki turi pač ni možno imeti. Našla sva še nekaj nedotaknjenih flank pršiča, ki se je v teh senčnih predelih še obdržal, drugače pa je večinoma že vse presmučano in razrito. Na cesti ponovno nalepiva pse in se povzpneva še na Višarje. Vso pot uživava ob pogledih na čudovito večerno zarjo, na Višarje prispeva že ob mraku. Ker sva imela s seboj kot ponavadi tudi čelni svetilki, naju nič ne skrbi in zavijeva še k Mešniku na kuhano vino, potem pa v trdi temi ob soju »čelk« odsmučava po smučišču nazaj v Žabnico. Še ena lepa tura je za nama….

...krasno....

bravo gita, prekrasno

Krasen začetek novega leta za vaju, pa tudi za vse tiste, ki doma občudujemo tvoje res čudovite posnetke zimske idile; lp

Gita
To je pa še, kaj več, kakor romantika v dvoje.
Lp

hej Gita, ena lepših fotoreportaž v zadnjem času, vsekakor pa letos
hvala za idejo

To delajo pa današnji fotoaparati višje vrednosti. Spodaj prilagam mojo sliko iz preteklih dni, ko sem bil na Višarjah, fotoaparat je star blizu osmih let.

Za dobro fotografijo je potrebno imeti za začetek tudi očiščeno lečo