Včeraj sem šel na ta krasen vrh po »grebenu planik«. Ne, ne gre za kakšno novo pristopno smer
, le na grebenu od Vrha Male krnice vse do drugega predvrha je res polno tega cvetja… Dolga in naporna pot, a res vredna časa in truda, razgledi ob lepem vremenu so čudoviti.
Steza, ki vodi iz Kluž mimo Izgore do lovskega bivaka vseskozi po gozdu, je dobra, višje - ko pot pride na plano - pa je malo slabše sledljiva. Ob upoštevanju Miheličevega, Stritarjevega in Habjanovega opisa za to pot sem imel le en orientacijski kiks, ki mi pa ni vzel preveč časa.
Na sedliču pod Vrhom Male krnice je poti »zmanjkalo«, sledil sem le še »nosu«
oz. navodilom prej omenjenih gornikov in ter prečil zoprno strmo pobočje pod omenjenim vrhom do vhoda v žleb, kjer sem se ob dveh rdečih črtah vzpel preko manjšega skoka in nadaljeval do izhoda iz žleba, kjer pa se je višje že zarisal končni greben. Vzpon do njega preko travnate Male krnice je strm (tako kot večina poti), že prej pa sem omenil številne planike na njem, odpirali pa so se vedno širši razgledi.
Vrh Krnice ima dva predvrha - šele, ko sem zagledal Log pod Mangrtom globoko spodaj, sem bil lahko prepričan, da sem res na pravem vrhu
Prav ob možicu na vrhu si je prostor rezerviral majhen gad, ki je rezervacijo argumentiral z značilno obrambno držo
Nisem ga motil in si za počitek izbral primernejše mesto.. Malo se je pooblačilo, razgledi na vse strani pa vseeno krasni…
Do teme sem imel sicer še kar nekaj časa, tako, da ob spustu nisem hitel, vseeno pa je krasnega dneva bilo (pre)kmalu konec.