Glede na to, da je bil pohod mišljen že ob koncu preteklega tedna, sem se odločila, da pa grem še malo raziskovat tele vrhove med tednom, ko bo lepa vremenska napoved
.
Pot me je vodila preko Litostrojske koče na Možic, nato pa mimo Planine pod Šavnikom na Šavnik-ta mimogrede nima žiga
, pa nazaj do kasarne in nato po grebenu, kjer lahko vržemo oko na Baško grapo, do Slatnika, Lajnarja in Dravha
. Seveda je vsepovsod sneg, nekje ga je do sredine meč, nekje pa komaj za vzorec. Mestoma pa precej poledenel, kar pomeni dodatno pazljivost pri vzponu. Razgledi seveda vsepovsod lepi, a tisto piko na i je preprečilo polno oblakov. Na vrhu Možica in Šavnika me je spremljal še sonček, ki pa ga je že na Šavniku kaj kmalu zamenjal zares mrzel veter
. Žal je bil Triglav z okoliškimi vrhovi v oblakih, pogled na Črno prst pa neprecenljiv
. Oblaki so se sicer kasneje malo razpihali, tako da sem ga-Triglav seveda
, v vsej veličini lahko opazovala na sedlu nad kasarno. Srečala kar nekaj planincev, ki so bili že najbrž v penzionu. Z nekaterimi smo se kar precej zadebatirali in nasmejali
, kar je takrat, ko hodiš sam, precej dobrodošlo. Na zadnjem delu poti srečam še starejšega gospoda turnega smučarja
. Izmenjava si nekaj besed, nato pa vsak v svojo smer. Iz vrha Dravha sem sestopila do izhodišča kar po nemarkirani poti---sledim stopinjam, ki so me usmerjale. Na koncu grem še po Obhodnico Ratitovec, v kateri je še nekaj nepoznanih vrhov.
Slikic danes ni, saj mi je žal že zelo zgodaj odpovedal telefon
.
Vsekakor lepo preživet dan, ki se ga bom še dolgo spominjala, saj sem sploh prvič hodila v snegu po takih vrhovih.