Najprej opravičilo, ker sem tako vn padu... Par stvari je pomembnih preden se začne o negativizmu, nadutosti in vseh drugih negativnih stvareh... Strma južna pobočja se pozimi načeloma ne uporabljajo predvsem zaradi vpliva sonca na pobočje, vetra, ki spiha sneg v zamete itd... Ta pobočja se veliko bolj nestabilna kot severna, kjer sonce ne posveti in so snežne razmere načeloma bolj stabilne od južnih. Velik pliv ima pri tem tudi podlaga, ki je na J. straneh večinoma travna ruša in borovje. Posebno pri gori, kot je Vrtača je zelo nevarno uporabljati J stran, kot stran dostopa na vrh zaradi povečane nevarnosti snežnih plazov, ki se pogosto prožijo na teh pobočjih. Zmotno je misliti da je snežna odeja sedaj že stabilna, saj pravzaprav sploh še ni "prvega sloja" Južna grapa je v bistvu ena velika plaznica, kjer lahko ob dodatni obremenitvi sprožimo snežni plaz. Še posebej je nevarno, ker je sneg zaradi temperatur do določene mere predelan in plaz, ki se sproži ne bo pršni plaz, temveč "beton". Tudi če se manjša količina snega sproži, ta privede do domino efekta in vsi, ki so tisti čas v grabnu(podlaga je travna ruša in šoder) bojo dobesedno poradirani. Tudi za sestop je grapa večino časa neprimerna, saj je velika nevarnost zdrsa. Grapa je sama po sebi izredno privlačna in omogoča relativno hiter dostop na vrh. To kar sem hotel povedati je le to, da je grapa ob zelo nizkih temperaturah načeloma varna, niti slučajno pa ne vedno. Samo to... Za pristop na Vrtačo pozimi se uporablja V žleb oz. napačno ime: Y. Gore okoli zelenice so znane po svojih plazovih in "n" plaznicah. Za ostale bedate sem vedno dosegljiv na ZS.
Lp, pa še enkrat se opravičujem. Mogoče bodo sedaj stvari malo bolj jasne
Juš