Včeraj nepričakovan vzpon na Vrtačo. Zaradi manjšega mišičnega mačka
(meni zelo simpatična fraza, sicer povzeta iz T. Mihelič: Klic gora) je bil plan iz Ljubelja mimo Doma na Zelenici do Koče pri izviru Završnice in nazaj. Ker se planira zato, da se pol plan podre
, me že v Domu na Zelenici hudomušni oskrbniki "podkurijo" z Vrtačo. Od mačka ni bilo nobene sledi več, bolj kot sem hodila, boljše je bilo, tako da se skušnjavi ni bilo moč upreti
. Vrtača torej naj bo!
Pot zelo prijetna, zaradi pozne ure že precej vroča, zahvala gre rahlemu vetru, ki je sem pa tja zapihal nad pregretim kamenjem. Na grebenu, kljub mojim skrbem kako bo, odlično, vzpon na greben pa kar strm, sem pa tja je bilo treba pošlatati kakšno skalo nad čemer sem bila še posebno navdušena
Na vrhu z gospo iz Salzburga "poklepetava" kolikor se je dalo z njenim znanjem angleščine in mojim nemščine. Par fotk in glede na pozno uro čimprej dol, kljub lepemu vremenu so se začeli nabirati oblaki. Malo pod vrhom srečam prijaznega kužka s svojim gospodarjem. Kuža se je pod mojimi profi prstki za čohanje psov kar dobro počutil
in se je lepo parkiral k mojim nogam. Žal se vsako še tako dobro čohanje enkrat konča in se je bilo treba posloviti, eni še gor, drugi že proti dolini.
Pri sestopu uberem bližnjico proti Koči pri izviru Završnice. Odcep je označen, pot pa ni markirana. Pot je zelo priporočljiva na navzdol, nikakor pa ne za navzgor (cca. polovica jo poteka po melišču, druga polovica po gozdu), je precej direktna in strma.
Po okrepčilu pri koči le še po štempelj od Vrtače (nahaja se v Domu na zelenici) in nazaj proti avtomobilu.
Izredno lep dan preživet v gorah
, pot lepa visokogorska, priporočljiva za vse ljubitelje visokogorja ki ne marajo prepadov.