Urbancek, Turbo. Avstrijci (Nemci) zaradi mene lahko delajo štalo, ampak se bojim, da je Avgijeva bolj z naše kot njihove. Za napako na zemljevidu Karavank verjetno ne bomo s prstom kazali drugam kot prvenstveno na nas same, na našo zavest pri ohranjanju naših, pristno slovenskih imen.
Da pa ne bo o Nemškem vrhu ostalo preveč nedorečenih neznank, se je potrebno malce ozreti v zgodovino in besedoslovje. Nemški vrh ni prav nič povezan z Zelenjakom, ampak kar z njegovo neposredno sosedo Vrtačo, ki bi moral biti v bistvu sosed. Ja, sosed - Meniški vrh.
(???) No, verjetno imena Vrtača ne bomo šli več spreminjati, je že preveč zakoreninjeno, zanimiva pa je razlaga, kaj je dejansko Vrtača bila in kako je Meniški vrh evolviral do Vrtače. O tem najdemo razlago v Jezikoslovnih zapiskih odličnega jezikoslovca in strokovnjaka za imenoslovje prof. dr. Dušana Čopa:
...
Da bomo današnje napačne oblike imen prav razumeli, naj tu omenim še dve imeni. Prvo je gorsko ime Vrtača (drugi najvišji vrh v Karavankah, med Stolom in Begunjščico). Ljudje na gorenjski strani (lastniki zemljišč na Zelenici in na pobočjih teh gora, so bili vedno Slovenci, a tudi na severni strani so vedno živeli le Slovenci. V vaseh na južni strani Karavank ljudje goro imenujejo Nemški vrh (v PV je dolgo vrsto let trajalo razpravljanje o tem imenu – celo pisatelj F. S. Finžgar je v PV trdil, da so njegovi starejši sorodniki goro vedno omenjali le s tem imenom). Na koroški strani goro imenujejo Vrtača, zato so se naši geografi odločili za to ime. Ni pa to pravo ime: Vrtača je kraška dolinica med Stolom in goro s spornim imenom. Temu prastaremu prehodu s Kranjskega na koroško stran, ki pa je v celoti na kranjski strani, vse do mejnega prehoda Belščica, rečejo domačini Čez Vrtačo, kakor je zabeleženo tudi na karti 1:25000 Geodetskega zavoda RS, št. 141 – in očitno so to ime na koroški strani vzeli za gorski vrh. Nihče tega imena ni znal razložiti pravilno. Res je, da je ime Nemški vrh zgrešeno, to pa spet zaradi posebnosti v zgornjesavskem narečju. Prav pri tem imenu se vidi, kako izredno pomembno je, da tisti, ki se ukvarja z imenoslovjem, zares dobro pozna tudi narečje in da je (iz dokumentov) dodobra seznanjen z zgodovino krajev in krajevnih (tudi gorskih) imen. Zelo so v takih primerih uporabni tudi opisi meja starih graščinskih posestev. Prav po imenovanem delu Karavank je tekla meja blejske graščinske posesti. "Stou...Menischke Werch" (V opisih graščinskih meja so imena zelo dosledno zapisovali v narečnih oblikah!). To ime "Menischke Werch" je zanimiva priča posebnosti v današnjem severozahodnem slovenskem naselitvenem prostoru – metateze so tu kar pogoste. Ime Meniški vrh je prešlo v Nemški vrh (tudi naglas je v tem delu Slovenije dostikrat prešel na prvi zlog), Čomoradnek (rovt pod Stolom) < Močeradnik, ker je tudi močerad > čomorad, Zapret < Zatrep. Gobatec < Bogatec (tolminsko ime za bohinjski Bogatin, Kupljenik (nad Bohinjsko Belo) se l. 1511 beleži kot Pukl(j)enik, a tudi sicer: gomazin < magazin, potariše < toporišče i. dr. Ime Meniški vrh je v Sloveniji tudi na Štajerskem, SV od Sevnice.
...
Tako, Nemški vrh bomo torej pozabili, (imamo Vrtačo
, za Meniški vrh je prejkone prepozno
), Zelenjak pa bo ostal Zelenjak, samo naši geodeti in založniki (PZS) se morajo zresniti
.