Grem stavit, da so se pred desetletji ljudje zgražali nad istimi stvarmi – le da so jim takrat šli na živce pohodniki, ki so začeli hoditi v hribe.
Sam sem si pred leti kupil knjigo Bogdana Kladnika in nato obiskal vsak slap, ki ga je fotografiral, pri čemer sem poskušal narediti podobne slike. Po mojem mnenju to ni nič drugače kot danes, ko ljudje objavljajo videe na YouTubu – razlika je le v tem, da je bil včasih medij drugačen. Poleg tega smo bili precej zaprti znotraj države, zato tujci niso množično prihajali k nam, kar pomeni, da v gorah ni bilo takšne gneče.
Spomnim se tudi, da je bila pot iz Vrat na Kredarico v letih, ko sem začel hoditi na Triglav, prekrita z raznimi pločevinkami piva. Nekega dne sem v zelo gosti megli med potjo iz Kredarice za trenutek izgubil smer, saj se od ene markacije do druge ni videlo, zato sem se orientiral kar po teh pločevinkah. To samo potrjuje, da so ljudje smetili že pred leti, zato se mi ne zdi smiselno preveč zgražati nad današnjimi influencerji, ki vsaj pospravijo za sabo.
Ne vem, kako je v sosednjih državah, a v ZDA je kampiranje dovoljeno tudi v narodnih parkih, dokler ne kampiraš na zasebni parceli (razen če imaš dovoljenje). Vse te omejitve kampiranja v naravi se mi zdijo pretirane – konec koncev ni veliko ljudi, ki bi se odločali za tak način bivanja v gorah, razen morda tujcev, ki so tega navajeni od doma.
Saj vidimo, da bi nekateri najraje imeli v gorskih kočah ponudbo na ravni restavracij, tako da jim ideja o spanju v šotorih sploh ni blizu. Sicer pa tisti, ki želijo kampirati, to že počnejo – le da v precejšnji meri poskrbijo, da se jih ne opazi. Sam kdaj pa kdaj prav rad kampiram, ker mi je to zanimiva izkušnja. Vedno poskrbim, da nisem opazen in da za sabo temeljito pospravim, tako da se sploh ne vidi, da je tam kdo kampiral.