tadeya - Zadnja sporočila

Moje mnenje - plezalna pot na V. Babo je zelo lepa, ne bi se strinjala, da ravno vsak zna vrtat zajle kar vsevsprek. Pot na drugo stran proti Jenkovi planini pa ni posebej zahtevna, veliko lažja kot pot čez Dolgi hrbet. Nekaj pazljivosti in previdnosti pa tako ali tako ni odveč nikjer. Pa srečno in varno v gore.

Na tem mestu bi se rada zahvalila Katji87, tvoje slike so me prepričale, da sva se z možem podala na Viš po poti A.Goitan. Iz slik žari dobra volja in uživancija. Če bi se zanašala na kak opis prej,bi me težko prepričal, da bi šla na to čudovito popotovanje po policah in plezanju po strmem kaminu...Vsak po svoje gleda na gore, nekomu je težko nekaj, kar se drugemu zdi otročje lahko. Nekdo izziva sam sebe in goro...Spet drugi gre po pameti in počasi. Hvala še enkrat, priporočam vsakemu, ki ga ni strah višine, pa da je vajen gibanja in plezanja. Ravno za prvo turo ne bi priporočala.

Po nekajmesečnem odmoru sem spet odprla tale forum in mi je takoj jasno, zakaj ga ne uporabljam več pogosto - eni se ves čas hvalisajo, drugi spet omalovažujejo tiste, ki uporabljamo varovalce, drugi ne bi nobenega klina v skalo zabili, da ne bi slučajno še kdo gor prišel... Pa kaj je z nami, ljudje?! Imejmo no malo strpnosti in kulture drug do drugega!!! Gore niso nikogaršnja last, gore bodo stale tam še dolgo potem, ko nas več ne bo...Zato - ne prepirajmo se o vsem in o vsakomur, naj bo forum mesto, kjer mi, ki potrebujemo kak podatek o razmerah, to tudi dobimo. Pustimo drug drugemu voljo do gorništva, vsak naj hodi po svojih sposobnostih in zmožnostih...

Zakaj pa ne bi smele biti gore dosegljive vsem, ki radi tja zahajamo??

Hvala za odgovor in lep dan še naprej...

Včeraj smo bili na planini Dovška rožca in potem naprej na Dovški babi, gospodar je že bil tam. Z avtom se da do prve zapornice, ta pa je seveda zaprta. Cesta je še kar v dobrem stanju, vendar nekje proti koncu je ena kar velika luknja, na katero je treba biti pozoren, če se hočeš še peljat naprej.

Ali kdo ve morda kakšna je pot skozi Žrelo na Storžič? Predvsem me zanima, če je še kaj snega? Hvala za odgovor

Vsi delamo "gužvo", ko se odpravimo v hribe. Tudi sama ne maram gužve, vendar si vedno rečem, da je prav, da tudi drugi hodijo v hribe. Boljše kot v nakupovalne centre, tam pa gužva nikogar ne moti.

Lepa jesenska tura na Kalški greben vabi, čeprav je danes vse prej kot vabljiva.Dan preden je zapadel sneg, sva se s prijateljico odpravili na to prelepo goro. Začeli sva pri Gospinci do doma na Krvavcu, potem pa do sedelca in dol proti Dolgi njivi. Ta del poti se kar vleče, saj se ves čas spušča po spozkih skalah ter drobirju. Pri pastirski koči sva se obrnili rahlo desno do novejše koče, nato pa navzgor proti sedlu, kjer se pridruži z desne pot s Korena.Še 1.15 ure in sva bili na vrhu. Razgledi se odprejo že na sedlu - na prelepe Kamniške in Savinjske Alpe, na vrhu pa tudi čudoviti razgledi na vse strani. Ravno pravi čas sva ujeli vse poglede na vse strani, kajti čez Zvoh se je že privalila megla, ki je počasi, a vztrajno zakrivala poglede. Odpravili sva se nazaj do sedla in proti vrhu Korena, dol čez Ježa, do Velikega Zvoha in nazaj na Gospinco. Lepa tura, malce dolga, toda poplačana z res lepimi pogledi na naše gore. Priporočam!

Eni pa hodijo na morje, pa izležavajo 14 dni, potem jim pa dopusta zmanjka. Mi pa dopust tkole med tednom porabimo za prelepe hribe....

Aljoša1, moj štart je bil na Vršiču, levo od poti na Mojstrovko.Štartala sva z možem ob 7.05 iz parkirišča pod Tičarjevim domom, pot se precej spušča skoraj 200v.m, potem sva prišla do razpotja, kjer je desno pot čez Mali kot(3,5ure), levo pa na Špiček(1,15 ure). Odločila sva se na Mali kot do stene Goličice, potem je kar lep plezalni del (za moje pojme prekratek), predolg pa po melišču, potem pa še vzpon po lepih skalah Jalovca in po grebenu do vrha. Verjetno se ne morem primerjat s kakimi gorskimi tekači, jaz v gorah rada uživam, slikam in občudujem gore, zato sva do vrha porabila 4,50 ure, 1 uro sva bila na vrhu, nato pa kar lep čas do Zavetišča pod Špičko (2 uri), pa spet nekaj časa v koči, nato pa še 3 ure do Vršiča.Skupaj torej 11 ur.

Jaz sem šla za en dan. Moram priznati, naporno, vendar se še da priti pred temo lepo nazaj.Vsaj ob 7ih moraš biti na izhodišču, z vsemi postanki, fotkami in obveznim enournim občudovanjem z vrha se da priti nazaj do šestih zvečer. V zavetišču pa prekrasni gospodinji postrežeta z najboljšim ričetom pod soncem. Vse pohvale za urejenost in prijaznost. Vendar se dejansko vračata v nedeljo po dvanajsti uri domov v dolino.

Včeraj mi je uspel vzpon na Jalovec. Kaj naj rečem? Prečudovita gora, zahteven in naporen vzpon, ki je na vrhu poplačan s prekrasnimi razgledi. Tisti, ki ste bili gor, že veste, o čem govorim. Ni čudno, da jo gospod Kugy še danes občuduje. Je pa zavetišče pod Špičkom odprto le še do nedelje.Lp

Hvala za odgovor, drugače pa grem gor jutri, če bo vse po sreči. Potrebujem žig zavetišča...

Morda kdo ve, če je Zavetišče pod Špičkom še odprto? Hvala.