Na praznični ponedeljek smo se odpravili v, za Slovence kar skriti kotiček, Dolino reke Glinščice. In kaj smo videli
...tolmunčke, v katerih je bilo bore malo vode, potem navpične stene, nad katerimi so nekje bdele paše željne koze, nekaj stoletij stare razvaline vodovoda, pa prečudovito kamnito cerkvico sv. Marije na Pečeh, pa ene razvaline enega gradu in še in še
.
Mi smo startali izpred Kulturnega doma France Prešeren v kraju Boljunec. Potka nas je vodila mimo majhnega zaseljka nad Boljuncem. Na eni izmed razglednih točk smo se nagledali Trsta in Tržaškega zaliva, nato pa stopicali naprej proti Vrhu Griže. Tam nas čaka prvovrsten razgled na Tržaški zaliv, del slovenske obale in pa vse tja do Slavnika. Tu opazimo nekaj razvalin, ki dajejo tem krajem čaroben in skrivnosten pridih. Poti in smerokazov je na poti toliko, da se komaj sproti odločaš, kam bi šel
. Še dobro, da smo na poti srečali tudi kakšne sonarodnjake, da smo eden drugemu malo nakazali pot. Počasi smo prišli na greben, iz katerega se je lepo videl slap in pa stoletja stara cerkvica, pred katero je bilo kar nekaj ljudi, tako da o kaki samoti in miru nismo niti razmišljali. Tu smo se fino namalicali in se razgledali naokoli. Lepo se je videl Kraški rob, po katerem je zadnjič hodil Hribovc s kompanijo
, pa skalnate stene pod njim, na katerih so nekateri tudi plezali
, pa stara železniška proga, pa prave pravcate jame,... Jz osebno se kar nisem mogla načuditi dejstvu, da tu leži ta znamenita cerkvica in pod njo nekaj hišic
. Nato smo krenili proti tolmunom, da bi čim bližje videli slap. Najprej smo se spustili po melišču, nato pa se ob strugi počasi vzpenjali do željenega slapu, ki naj bi padal iz cca. 40 metrov visoke pečine. Kot je že Lidija zadnjič napisala, je tudi tokrat bil slap podoben curku. Tu najbrž že nekaj časa ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem dežju
. Nazaj smo se vračali ob strugi oz nad njo. Pot je na nekaterih mestih kar izpostavljena, tako da je vrv služila svojemu namenu
. Bolj ko se bližamo planinski koči Refugio Mario Premuda, več je ljudi in navala (nekateri so se v reki oz. njenih tolmunčkih tudi osvežili). Tam se osvežimo in okrepčamo, nato pa proti izhodišču, ki je bilo prav nabito polno.
Spet je en super izlet/pohod za mano
. Čudovito vreme, fajn kompanija, dolina pa oh in sploh super
. Hvala vsem.