Dolina reke Glinščice (Val Rosandra) je prevzela tudi mene/nas in k lepim opisom predhodnikov in Lidije Jesih dodajamo še naš prispevek iz nedeljskega izleta.
Če greš nekam prvič, je pravzaprav najtežje najti pravo izhodišče, sploh če bi radi naredili lepo krožno turo. V Boljunec (Bolunz po tržaško in Bagnolli della Rosandra po italijansko, če boste kraj iskali po zemljevidih), lahko iz primorske avtoceste dospete, bodisi tako, da iz Kozine zavijete proti nekdanjemu mejnemu prehodu Krvavi potok in potem naprej čez San Lorenzo (Jezero) v dno doline, ali pa logistično enostavneje, če za predorom Kastelec zapustite avtocesteo in se v smeri Socerba peljete do Boljunca. Sredi kraja, ob glavni cesti, je sorazmerno veliko parkirišče (brezplačno) pred dokaj markantno stavbo z napisom: Teatro France Prešeren. Od tam, kmalu najdemo nekaj smernih tabel, ki nas usmerijo čez naselje proti plan.koči Mario Premuda in dolini Val Rosandra.
Našo pot smo nadaljevali čez sorazmerno zahteven Comicijev greben nad cerkvico sv.Marije na Pečeh, se spustili do slapa, se vračali po rečni soteski po desnem bregu, nato se po krajšem in lažjem grebenu (ne vem, če ima ime) povzpeli do prvega razglednika pri Zabrežcu, od tam pa sestopili do že omenjene planinske koče Mario Premuda.
Za obisk ferat, ki ob cesti niso vidno označene, se je iz Boljunca potrebno zapeljati navzgor, skoraj do vasi San Lorenzo, mi smo parkirali pri drugem razgledniku, od tam pa je navzdol po glavni cesti potrebno prehoditi kakih 150 m in poiskati odcep, stezico v desno, kjer potem čez gozdič pridete na začetek prve ferate "Zimske rože".
Kar škoda, da ti kraji niso slovenski, ... čeprav napis: Senca Confini - brez meja, lahko prebereš marsikje.