Včeraj jo mahnem iz Zadnje Trente ob 6.40 in čez uro in pol sem pri smerokazu, kjer namesto, da bi nadaljevala proti Zavetišču pod Špičkom, zavijem levo proti BG. Dolga je bila ta 'bližnjica' čez Gladko grivo, Konja in Prehodec. Še preden sem bila za Razorcem sem kar nekajkrat izgubila pot, jo po plezanju v trentarsko strmih travah, kjer bi prišle dereze ali vsaj cepin še kako prav, spet našla in se ob vsakem vzponu, ki je nujno vodil v spust spraševala, če ne bom tokrat hodila več navzdol kot navkreber. Ob enih sem končno stopila na vrh BG.
Razmere na poti so poletne, samo na krajšem odseku na melišču je na poti malo snega, ki je 'mala malica' v primerjavi z nekaj zelo kočljivimi (beri podrtimi) mesti v vršnem delu.