Bavški Grintavec

Ja, vzorno.

Živijo, kdo hodil po tej poti v zadnjem času?
Je pot po tej zimi prehodna in sledljiva?
Hvala in lp

Tako zgleda prvi del poti skozi snežni tunel. Hvala Mateju za slike. Iz Bavšice proti lovski koči Bukovec.

Živijo Darinka,
ste šli do vrha? Je pot sledljiva glede na pestro zimo?

Lp

Matej je šel iz Bavšice do vrha. Jaz nisem šla letos. Kar mi je napisal je prvi del ko greš skozi snežni tunel. Nad snegom je kup podrtega drevja. In ne veš ali bo vzdržalo težo, ali se bo podrlo. Potem od planine Bukovec ni več težav. Ta prvi del je verjetno kar andrenalinski. Ni druge poti kot pod snežnim tunelom. Potem en čas po grapi, po balvanih , nato na levo stran grape na potko. Do planine Bukovec je zaraščeno. Je pa napisal da je pokošeno na planini Bukovec. Ni ravno priporočljiva ta varianta. Predvsem je dolga. Lani sva bila z Marijanom, pa ni bilo podrtije nikjer. In še pri spustu z Malega Grintavca je treba biti kar pazljiv zaradi šodra na poti in da ne zgrešiš markacije in se potem kam zaplezaš. Pa še dolga je . In dnevi vedno krajši. Vsaj po mojem je iz Soče lažja. Tale snežni tunel je visok šest metrov in več. Pa še trave so tam ponavadi zelo rosne.

Pot iz Bavšice na BG je še vedno uradno zaprta, vsaj tako piše na PZS. Jaz tu mimo glede na napisano in videno ne bi hodila, če pa gre lepa, sledljiva in prehodna pot iz Soče. Pa srečno.

Zaprta je pot iz Bavšice čez Kanski preval.

Darinka, sej iz Bavšice gre za BG samo ena pot, ki se nato višje razcepi. Torej, govoriva o isti poti čez Tesen

Sem mislila pot , ki pod sedlom Kanja zavije desno. Tam pod Pihovci. Potem prideš na Vrh Ruš, Vrh Brda in čez Mali Grintavec na Bavški Grintavec. Ta pot je dolga a brez zalj in jeklenic

Hvala vsem za odgovore Pot iz Soče sem imel v mislih ja, druge so zaprt kolikor vem.
Iz Soče je potem v dobrem stanju in sledljiva po zimi?

Hvala vsem za odgovore Pot iz Soče sem imel v mislih ja, druge so zaprt kolikor vem.
Iz Soče je potem v dobrem stanju in sledljiva po zimi?

Hvala vsem za odgovore Pot iz Soče sem imel v mislih ja, druge so zaprt kolikor vem.
Iz Soče je potem v dobrem stanju in sledljiva po zimi?

Iz Soče je pot v dobrem stanju, kjer je zima naredila svoje, so že uhojeni obvozi.

11.9.2021. Sva šla z Maksijem. A ne do Bavškega Grintovca. Do Malega Grintavca , čez Vrh Ruš, Vrh Brda. V prvem delu s prebijanjem čez podrta drevesa. Skozi snežni tunel. In do lovske koče Bukovec. Naprej pri odcepu za sedlo Kanja kjer je pot zaradi podora zaprta. Tam je tudi napis sicer že zbledel , kjer se pot odcepi desno za Mali Grintavec. Markacije so sledljive vso pot. Čeprav nekje komaj vidne. Ko prideš na sedlo se odpre pogled na vrhove. Loška stena , Mangrt. Montaž in Viš sta bila včeraj vidna. In potem vso pot po grebenu do Malega Grintavca. Vreme prav lepo. Za Maksija je bilo dovolj hoje. Sva se odpočila na vrhu in po isti poti sestopila. Kjer naju je ujel dež s sodro. .Potem v zadnjem delu sestopa pa sva imela dež vse do izhodišča. Lepa tura v samoti. Nikogar nisva srečala. Na Bavškem Grintavcu sta bila videt dva pohodnika.

Darinka, a Maksi je bil tako utrujen, da ga celo dobrote pred gobčkom niso premamile?

Najprej je pojedel svojo konzervo. Potem še pol mojega sendviča. In se na koncu napil vode in zaspal. Le pivo mi je pustil.

Pametna taca

1.10. 2021. Iz Soče sva šla zjutraj ob sedmih. . Za nama še en pohodnik. Jože iz Medvod. Sva imela skoro enak tempo hoje . Smo vsi trije vse do vrha šli skupaj. Ob klepetu na poti so ure hitro minile. Ob vstopu v žleb si dava čeladi. Palice pustiva tam. Na vrhu krasni razgledi. Toplo. Skoro brez vetra. Jože se poslovi. Midva z Maksijem ostaneva še malo na vrhu. Saj se nikamor ne mudi. Ob sestopu v žlebu srečava še enega pohodnika. Pravi , da ga je hoja kar zmatrala. A bo vztrajal do vrha, ker ni bil gor že dvajset let. Lepa zanimiva tura . Za nas peščico , ki smo bili včeraj gor.

Krog okow Bavškega grintavca/2.10/2021
Slišala sva da iz ustnega izročila izhaja, da so Bavšičani na dan pred malim šmarnom peš romali iz Bavšice v Trento, kjer so prespali in šli na praznik k maši v podružnično cerkvico loretske Matere božje (župnija Soča).MI2 sva že dolgo želela narediti krog okow Bavškega grintavca in prišel je dan ko je bilo treba željo tudi uresničiti.Dan prej odpeljeva kolesa v zadnjo Trento,in zjutraj se zapeljeva v Bavšico.Štartala sva pri PUS,u pot iz Bavšice je takšna da večino pohodnikov odvrne od nadaljevanja poti že na samem štartu,naprej gredo samo pravi avanturisti.Do lovske koče v bukovcu je pot vse prej kot pot ki pelje na meni eden najbolj impozantnih vrhov v naši bližini.Naprej od koče je slika popolnoma drugačna,uživaška pravljična vse do Kanskega prevala(2030m) kjer sva prestopila na Trentarsko stran z razgledi da padeš dol. Za spust v Trento greva par metrov po markirani v smeri Zavetišča pod špičko,ker pa rada raziskujeva in hodiva po brezpotji jo hitro zapustiva in slediva kozjim stezicam in brezpotju skozi ruševje(ne priporočam).Vse je bilo ok do točke 0,,kjer se neznana gamsja pot na prepadni skali obrne navzgor.MI2 ne bi rada nabirala višincev,za to iščeva nižje ob robu prepadnih skal,,zaslediva nekaj podobno potki in se spustiva desno proti potoku.Spet sva na nuli,,iščeva prehod nad tolmuni v zapotokih,dobiva nekaj podobno stari potki na šodrastem terenu kjer se spustiva do potoka in še čez podrto drevje do planine zapotok.Pomalcava in gasa do Zadnje Trente,pobereva kolesa in piči miško.V Trenti si privoščiva kavico in naprej proti Bavšici.Če odmisliva tulum v rušju najtežji je bil kolesarski vzpon malo od Kluž v Bavšico,,na koncu lahko samo rečeva noro,noro nooooooro lepo.

Bavški Grintavec je še en lep vrh v naboru tistih “obveznih”, vsaj če delaš razširjeno SPP, a tudi brez tega te prevzame, ko uzreš njegovo mogočno podobo z Zadnje Trente.

Informacije z direktne so bile dovolj podrobne, nazorne in generalno OK, da je veljalo poskusiti. Pot do Planine Zapotok zanimiva in slikovita, tehnično brez posebnosti, markacije vidne, nekaj skob in jeklenic jo lepo popestri. Višje uživaš v razgledih na Pelce, balvane in seveda vrh nad seboj. Markacije vmes bledijo, a je razcep za direktno in Kanjo lepo viden. Od tam levo po direktni, prek melišča in nekaj lažje plezarije do razcepa za Kanjo vse ok, na njenem izstopu vidiš da slednja res ni od muh, potem pa kmalu razlog, zakaj je pot uradno zaprta in bo najbrž taka res ostala.

Podor je še kako aktiven, saj je področje vstopa v steno večinoma gladko, a se da z nekaj spretnosti preiti na bolj “varno” območje. Odgovor kako nazaj si pustiš za pozneje, sploh ker se zahtevnost stopnjuje. V spodnjem delu so jeklenice dobre, dve malce ohlapni, a gre BP. Ozek prehod za prvim vogalom je najbolje kar preplezati (baje se da tudi nekako splaziti skozi), gladke plošče z jeklenico so še najlažji del vsega, vsekana škrbina na 3/4 poti pa dober izziv. Z nekaj prostega plezanja prek skale si spet ob jeklenici, višje pa se zdi, da se bo pod nogami kljub previdnemu koraku podrlo pol gore. Zelo krušljivo, tudi zračno, zaradi padajočega kamenja objektivno nevarno, sploh za koga spodaj. Na vrhu lepi razgledi in kar nekaj ljudi, z izjemo treh vsi s Soče, tja pa raje večina. Pot navzdol po grebenu je namreč še za odtenek težja, potrebna je dodatna previdnost, zbranost in upanje, da se nihče več ne vzpenja, ker kamenje dol leti kar samo od sebe. Predvsem prestop nazaj prek nekajmetrske škrbine ni ravno lahek, enako plezanje ob njej navzdol, za konec, ko si že skoraj na varnem, ti v roki ostane še konkreten kos stene.

Pot na Bavški Grintovec s Florija je pomoje ena težjih zavarovanih pri nas, primerna za izkušene gornike z nekaj ustrezne kilometrine, zaradi precejšnje krušljivosti, poškodb na železju, padajočega kamenja in nekaj plezarije pa je zadnjih 150-200 višincev objektivno nevarna in upravičeno zaprta. Enostavno je preveč vsega, da gre proti koncu lahko kaj narobe, če bo kdo vseeno šel po umiritvi razmer oziroma v kopnem pa priporočam sestop v Sočo. Manjši minus za ta čas je, da pot pretežno poteka v senci. V celoti kar adrenalinska tura, ki jo odtehtajo lepota BG in sosedov ter samota.