Pomlad se je povzpela tudi na Blegoš. Vse do vrha te spremljajo telohi, žafrani, spodaj nižje planjave zvončkov. Čudovit dan je bil včeraj za ta obisk, na svoji poti do vrha nisva srečala prav nikogar, mir in tišina sta si podajali roki. Le petje ptic je bilo tisto, kar je odmevalo v tej tišini, kar je še en razlog več, da umolkneš in poslušaš. Ščinkovci, sinice, krivokljuni, planinski kosi so bili opazovani, pa čižki in meniščki so uživali pri svoji kopeli malo nad Črnim kalom.
Ja, začela sva proti Prvi ravni, vračala sva se pa po poti pod kočo. Tako, da sva delala krožno, kar je vedno najbolje. Tu sva srečala pa kolesarja, ki pa je kolo odložil in se proti koči napotil nato peš. Mu ni drugega kazalo
. Nekaj več pa še v slikah: