Včeraj sva se odpravila na Blegoš po poti s Črnega Kala na Prvo ravan. Malo višje sva na razcepu izbrala levo varianto v smeri koče, po kateri že kar nekaj časa nisem hodila. Čudila sva se vsej poseki levo ob poti in razmišljala, če je bilo potrebno hrib res tako do golega obriti, ali pa je bila le želja po zaslužku. Z vrha sva se spuščala malenkost po poti vzpona, nato pa sva zavila desno mimo res starih dreves in viharnikov ponovno na pot proti koči. Od tam pa sva se vračala po zasneženi cesti proti Črnemu kalu, in tako opravila krožno turo.
Prelep zimski dan je bil včeraj, vsekakor z vonjem po pomladi. Na vrhu pa popolno brezvetrje, tako da sva si lahko privoščila malico prav tam z občudovanjem zasneženih vršacev, saj so pogledi segli do Italije, a ne samo do Zahodnih Julijcev, ampak tudi Karnijcev in Dolomitov. Mir in tišina skoraj na celi poti, pri vzponu nisva srečala prav nikogar, na vrhu in pri koči pa le par posameznikov. Tako kot se za gorski vrh spodobi
!