Ko sva bila pred leti v teh koncih, bivaka na vrhu Špika nad Nosom še ni bilo. Včeraj zgodaj zjutraj sva začela na planini Pecol,nadaljevala po poti proti Špiku Hude police in pod vrhom, zavila na pot Ceria Merlone do Špika nad Nosom. Pot je v celoti kopna, nekaj snega je le še na melišču Škrbine nad Tratico pri vstopu v plezalni del, ki pa se mu z lahkoto izognemo. Malo višje je v zavarovanem delu izpuljen klin, tako da je jeklenica pritrjana samo na zgornjem koncu. Pa tudi tukaj ni nobenih težav. Vreme lepo, brez vetra, občasno so razglede ovirale megle, ki so se pripodile iz doline na skoraj vse vrhove. Sicer pa je bila pot včeraj precej samotna, srečala sva samo enega Italijana, še kozorogov ni bilo toliko, kot sva jih vajena v teh krajih. Navdušil pa naju je bivak, že zaradi svoje lokacije, kot tudi urejenosti notranjosti in okolice, saj je poskrbljeno tudi za WC z verjetno najlepšim razgledom. Bivak je postavljen v spomin trbiškemu alpinistu Luca Vuerichu, ki je zanimivo, svojo življensko pot tragično končal leta 2010 pri plezanju lednega slapa v Prisojniku.