Včeraj (sreda, 14. oktobra) po cesti s smučmi na Dovško Babo in nazaj. Napovedan sončen dan je bil enkratna priložnost. Parkiral sem na odcepu (ovinku), kakih 1200 visoko, pet minut peš pred rampo. Gor grede sem enkrat snel smuči, sicer se je po cesti dalo vzpenjati brez problemov. Nad Dovško Rožco je bila do vrha smučina. Razgledi so bili celo pot nepozabni, še posebej na vrhu.
Snega pri ograji od planine je bilo kakšnih 25 do 30 cm, višje v sončnih legah morda celo kakšen centimeter manj. Na strmejših pobočjih proti Hruškem vrhu so se kljub relativno tanki snežni odeji sprožili talni plazovi. Sneg na travnatih pobočjih v bližini vrha je bila rahlo skorjast, nižje doli do planine Dovška Rožca pa južen. Celo nekoliko podoben spomladanskemu srencu, mehak a smučljiv in se ni preveč udiral. Po gozdnati cesti, ponekod zasuti z listjem pa seveda rodeo od leve proti desni. Škripajoči zvoki so me nekaj sto metrov pred avtom prepričali, da sem se smuči usmilil in sem šel do konca peš.
Srečal sem kakšnih deset srečnežev ki so se najbrž imeli prav tako lepo v tem bleščečem dnevu. Glede na vremensko in vse druge napovedi naslednje take priložnosti v gorah nad Mojstrano nekateri najbrž ne bomo deležni tako kmalu.