Ne bi rad širil panike, pa vseeno moram zapisati našo prigodo. Danes smo se družinsko s tremi otroci (3,6,8 let) odpravili na Dovško Babo a nismo mogli niti do planšarije na Dovški Rožci. Že spodaj na poti smo opazili napis Pozor hud bik
, pa nisem hotel strašiti otrok, čeprav je vsaj večji kar naprej spraševal če nam lahko kaj naredi... Kot pogumen
očka nisem niti trenil
, čeprav sem tukaj na forumih že zasledil zapise o tem biku.
No ampak kaj nas je pričakalo pred "kočo". Kakih 50 metrov pod kočo smo se preventivno ustavili, saj smo videli bika ki je kopal in tulil, kljub temu, da sta bila čisto zraven dva "oskrbnika", ki sta nekaj žagala. Ko pa ga je zaradi našega obotavljanja eden hotel odgnati, se je bik zapodil v njega, ga podrl in za las ga je rešil drugi. Ženska na balkonu je samo cvilila. Nič ne pretiravam, situacija je bila resna. No ker bika "ta domači" niso znali ukrotiti sva se z ženo zaradi varnosti otrok in sebe raje odločila za povratek brez vrha.
Zdaj pa bistvo. Mene po domače "boli" za vrh ker sem že bil gor, pa tudi varnost mi je vedno na prvem mestu, ampak to razložiti otrokom predvsem najmlajšemu, ki je pri 3 letih res priden hribolazec je pa malo težje. Otrokom pač vrh, pa žig... pomeni veliko. Niso še brali Nejčeve knjige Pot
. Kako si lahko nekdo dovoli na javni planinski poti pasti živino, ki je ne obvlada in je nevarna za planince??!!!!
Se opravičujem za malo daljši zapis, ki je nastal zgolj v vednost in ravnanje predvsem družinam, ki bi šle tja gor. Svojo rit mogoče še rešiš, kako bi pa za sabo vlekel tri "frocke" pa res ne vem.