Po obisku Nanosa sem si v nedeljo privoščil še Gradiško Turo. Po lažji varianti.
Najprej komaj dobim parkirni prostor. Ko iščem prostor vidim, da sta gornik in gornica ravno prišla iz ture a ker je nežnejša polovica med preoblačenjem ravno vsem okoli kazala vso svoje spodnje perilo(zgledalo sicer sploh ni slabo) in nisem hotel motiti intime, naredim še en krog in bila sta že skoraj v avtu pa počakam da speljeta in parkiram.
Pa jo mahnem in malo po razcepu srečam alpiniste ki so plezali na skalo ob poti. Vidim zraven napis "Zadnja šansa" pa bolj retorično vprašam kaj naj bi to pomenilo pa mi alpinist, ki je varoval kolega pove, da je to zadnja šansa da se obrnem.
Morda bi me še prestrašil če ne bi bil tu že drugič.
No, v drugo sem si tudi lahko privoščil (uspešno!) igro "Ne dotikaj se železja!" (ponavljam: LAŽJA VARIANTA, da ne bo žolčnih debat po nepotrebnem
).
Ko pridem do stika poti malo pomalicam in med obedom s Ture navzdol primaha gospod brez čelade, brez kompleta skratka vsega(razen obleke
) in švigne mimo mene po plezalni! Ker sem mislil, da ne ve(prišel morda iz Nanosa in je tu prvič, napis "Plezalna pot" pa je napisan tako pri strani da ga tudi jaz nisem videl ko sem šel pokukati čez prepad) ga opozorim da bi bilo morda bolje iti dol po lažji poti na levo. No pa mi odvrne da je po plezalni zanj lažje. In je tako "opremljen" švignil po plezalni DOL! Toliko z moje strani na razpravo o samovarovanju iz zgornjih postov.
No ko pridem na vrh se je že začelo mračiti in jo takoj mahnem proti kapelici in Plazu. Prvotno sem načrtoval še skok do Abrama pa morda še bolje da nisem mogel, da ne bi videl tistega depresivnega medota v kletki.
Kar pohitim dol da pred trdo temo pridem do avta, no pridem malce prej potem pa še v Ajdovščino na Ajdovsko rezino in domov.