Izvor gorskih imen

Po podpisu rapalske pogodbe je Primorska pripadla Italiji. Prej je bila na naših tleh avstro-ogrska monarhija in in vsi zemljevidi so bili seveda nemški.
Tole je zadnji zemljevid na katerem je zarisana Kranjska, ja in na mestu Snežnika najdemo nekaj tretjega: Schneeberg (torej so vsa tri imena prevodi v druge jezike), Ljubljana - Lubiana je Laibach, pa kraj kjer so živeli Kočevarji se je imenoval namesto Kočevje - Gottschee. Gorica - Gorz, Trst - Triest. Celje je bilo na primer Cilli.
Skratka, razen našega @ljubitelja gora, ki mu je ostal Horjul popolnoma nespremenjen, mi vsi ostali po takratnjih cestnih oznakah sploh ne bi več našli domov

Jax kako ti je ime da ti italianiziram ime? Uglavnem če se je kdo uprl temu da je Trnovo Tarnova so ga hoteli ubit. Pa naj še danes posluša da je to Tarnova. Lepo. Uživajte.

Če dobro pogledaš na zemljevid, vidiš tudi kraj Ternova in Ternovonar Wald. Tako da so fašisti toliko let kasneje kar malo plonkali...

Okmodko: no ja. Kot sem že povedal, gre za italijanska imena, ki nimajo nobene neposredne veze s fašizmom kot obliko vladavine. In drugo: ne gre samo zate, ampak mislim da v sedanjem duhu časa kar na splošno: ne vem zakaj vsi hočete v določenih izjavah videti še kaj več, kot v njih dejansko je. Izbor jezika za ime s sabo ne nosi še čisto nobene politične konotacije, razen tiste, ki jo naslovnik sam želi slišati. Za tisto - naj pa naslovnik razčisti sam pri sebi, pa fašizem gor ali dol.

@Okmodko,

ne najdem na Googlu, pa mi ti, prosim, povej. Tale tvoj vzdevek je kitajskega izvora in poitalijančen ali korejskega in ponemčen
No, tudi z Wikipedio si nisem mogel pomagati

Moj vzdevek je sestavljen iz par kratic. Tvojega se pa najde na wikipedii ja, samo napisati moraš Equus africanus asinus pa ti vse pokaže.

Včeraj sem se zabavala z reševanjem križank in nekaj brskala po leksikonu in seveda še po spletu, na strani moje nekdaj domače Pudgure je prav fleten prispevek A. P. Do sedaj je bila zame okra samo stročnica (bamija), no, zdaj pa vidim, da tudi Nanos nekako paše pod to ime:
http://www.pudgura.com/index.php?Itemid=31&id=14&option=com_content&task=view

@Okmodko: zelo v redu povedano!

Poglejte si zadnjo še trajajočo anketo in v njej napačno poimenovanje sedla Pavličev vrh.Ali je to zaradi ankete, ali zaradi...

Pavličev vrh

Naš narod je bil v preteklosti mnogokrat primoran izpričevati pripadnost slovenstvu pred potujčevanjem. Hribi so v tem kontekstu predstavljali več kot le simbolno torišče - biti ali ne biti. Izborjeno 'biti', hitro lahko postane samoumevno, brezbrižno pišmeuhovsko, od korenin k pozabi vodeče drsenje. Torej. Pavličev vrh. Vrh. Slovenci imamo Pavličev vrh. Naj bo oproščeno tistim, ki ga hote ali nehote 'sedlajo ', portal 'Hribi.net', pa ena od izjem, ki želi imeti tudi neko osveščevalno vlogo in ve 'Al' prav se piše kaša ali kasha'.

Naj dodam še en izvleček recenzije gospoda Stanka Klinarja ob izidu knjige 'Karavanke brez meja':

»Ne morem in ne morem dopovedati, da je v imenih duša naroda, da so imena prava ljudska epopeja, segment ljudske poezije, ki ne prenese rokomavharskega nasilja. V mislih imam, na čelu vseh drugih bolečih točk, to nesrečno in prekleto Pavličevo sedlo. Vso zgodovino je bil to Pavličev vrh (glej Knafelčev zemljevid Kamniško-Savinjskih Alp, zemljevid Karavanke in Kamniške Alpe Vlasta Kopača, glej Šašlovo Imenoslovje Koroških Karavank v Planinskem vestniku 1930 - 1931), zdaj je na vseh kažipotih Pavličevo sedlo, prav tako na zemljevidih in v vodnikih, na čelu vseh koraka v to pogubo Atlas Slovenije, na katerega se pisci, kartografi in cestarji upravičeno sklicujejo kot na nekakšno geografsko biblijo (saj, kdo pa bo gledal božanstvu pod prste!), v resnici pa pelje v smrt starožitnosti, Pavličevo sedlo je namreč vzvratni prevod iz nemškega Paulitschsattel. Toda zastonj že leta in leta butam z glavo ob ta beton, ne premakne se nikamor. (V imenih kot Jezerski vrh, Smokuški vrh, Pastirkov vrh, Ledrovski vrh in - seveda! - Pavličev vrh, beseda vrh pomeni preval, sedlo, ne gorski vrh; je ostalina starosvetnosti in ga ne kaže kar tako vreči za plot; glej tudi Planinski terminološki slovar; ZRC SAZU, Ljubljana, 2002)«


P.S.: Administratorja Tadeja prosimo, naj pri anketi o prelazu z Jezerskega proti Železni Kapli popravi postavko 'Pavličevo sedlo' v 'Pavličev vrh'.

Da še enkrat pristavim svoj lonček k tej debati:
Virnikov Grintovec je dobil ime po domačinu Virniku, Grintovec pa po "grinti oz grdobi vrha".
Ime gore Kočne izhaja iz spodnje doline, ki se prav tako imenuje Kočna. Za dodatka k Kočni pa vsi vemo, kaj pomenita: Kokrška Kočna iz doline Kokre, Jezerska Kočna pa iz Jezerske doline.

Take informacije sem dobila včeraj od domačina iz Šenčurja.

kettiy
Ne vem če to v Šencurju vedo,jaz bi prej dejal da je to po domaciji Virnik ki je na Jezerskem, pritrdil bi ti pa, da je grintovc po kaksnem cloveku ali beraču, ki se je skrival tam naokoli, da so mu pravili grinta.

Ja, pod Virnikovim Grintovcem je domačija Virnik, po kateri gora nosi ime. Grintovec pa naj bi pomenil grintovo, zanič-ima bolj slabšalni pomen.
No, vsekakor so izvori imen izredno zanimivi, ponavadi temeljijo po naravnih zakonitostih ali po kakih znanih osebah, domačijah, dolinah, ...

Šmarna gora pa je dobila po Marijini cerkvi na vrhu hriba. Sveta Marija, po staro Šent Marija, Šentmarijina, Šmarijina in dobimo Šmarna

Kaj pa, če je imel prste vmes kakšen sveti Martin iz Šmartnega pod Šmarno goro? Al' pa graščak Albertus de Marienberch, lastnik gradu na vrhu (pred letom 1216), za katerega Vilko Mazi trdi, da naj bi vzpetina dobila ime po njem? Marienberški - Marijinogorski -Šmarnogorski? (iz vodnika Andreja Stritarja Izleti po Ljubljanski okolici, Sidarta, 1994)

Vem, da večina to goro imenuje Tosc, vendar občasno vseeno slišim Tošc.
Kdo pravi tej gori Tošc in zakaj? So to Bohinjci?

...je pa še en podoben v Polhograjcih

Nisem vedel, da je več Toscev oz. Tošcev.
V mislih imam tistega nad Velim poljem, rahlo južno od Triglava.

Ta je Tosc, pribl. 2275 m nad Piranom - kak meter gor ali dol...

Ta Tosc (2275m) ni bil nikoli Tošč. Vsaj v Bohinju ne.