Jalovec

Nobene znanosti, Nik! Ko si tam, greš gor. Slabih deset minut, kjer se pot vrhu najbolj približa.

@lijaneja ...super. Najlepša hvala.

Pozdravljen Branko.
Tudi mi bi šli na Jalovec v isti smeri, kot vi. Zanima me, ali je potrebno imeti varovanje, saj slišim različne razlage. In ali je čez Goličico res tako zelo izpostavljeno in slabo varovano?

Samovarovanja je malo, ker je malo jeklenic. Kar je zavarovano, so pretežno klini. Čez Goličico je kar nekaj prostega plezanja, ki ni težko, je pa zelo izpostavljeno.

Pozdravljeni. Kako zahtevna pot je iz Jalovca na Mangart? Videl sem, da je pot in bi jo s kolegom prehodila... če ma kdo izkušnje za dotično, hvala

Zelo zahtevna

Zahtevnost ni problem, prehodil je še nisem in sprašujem, potek poti, označitev oz. kakršen koli nasvet o poti.
Lp

Dodam se, predvsem prepadna, zame ena lepsih

Kako pa je s cesto do Tamarja in kaznijo, če te zalotijo z avtom?

Ker moji madam ni bil prejšno soboto dovolj vzpon na Krn po poti Silva Korena , sva se odločila da greva tokrat na Jalovec.Tako sva včeraj zjutraj , ker je cesta do koče v Tamarju zaprta pot začela pod planiško velikanko , nadaljevala mimo omenjene koče ter preko Kotovega sedla osvojila vrh.Ves čas je bilo megleno tako da vročine ni bilo.Za spust sva se pa odločila preko grebena do zavetišča pod Špičkom.Od tu sva pa že v zelo sončnem dnevu nadaljevala do Vršiča in od tam mimo Slemenovih špic nazaj v Tamar ter zopet po cesti ki se je pošteno vlekla do velikanke.Nekje na pol poti od zavetišča pod Špičkom do Vršiča sem še pohodil modrasa ki me pa na velikansko srečo ni ugriznil , partnerka ga je pa za las zgrešila.
Skratka , začela sva zjutraj ob 8 in dvajset , zopet pri avtu pa ob pol desetih zvečer.
Kar se težavnosti tiče , je gora vredna vsega spoštovanja.To ni strašilo ampak namig na previdnost ki je še kako potrebna.
Katera pot je težja bi se težko odločil.Mogoče je za kašno malenkost težja čez Kotovo sedlo.
Obe poti sta bile odlično označene , je pa v megli vseeno potrebna previdnost.

V soboto obisk kralja, ki ima po novem 2643 nmv, vsaj na štemplu je tako.Planica-Tamar-Kotovo sedlo-Jalovec-Zavetišče pod Špičkom-Vršič. Jaz mona hodim na Vršič dol, gor pa na Kotovo sedlo Do razcepa obeh poti na melišču lepa živahna hoja. Potem pa vzpon na Kotovo sedlo, sonce je že fajn žgalo. Pred vstopom v steno Jalovca so čakale ovce, da poližejo sol iz mene, brisače in traka od palic Potem pa vzpon po steni. Zahtevno kot se za kralja spodobi - šodra na tone, pa krušljivo. Že po 15 minutah vzpona mi je bilo jasno, da tu ne bom sestopil in da raje izberem preverjeno najboljšo možnost za sestop. Bilo je tudi že kar nekaj prometa za navzdol po poti. Na vrhu brez oblačka in super razgled, rahel veter. Sestop preko grebena in na Špičko, ki mi je najbolj sprejemljiv. Pohvale markacistom za zelo lepo obnovljene markacije oziroma smeri hoje od vrha Jalovca do melišča pred Špičko. Smer je nakazana čimbolj po skali in kar se da mimo šodra. Na Špički zaslužen pir, potem pa živahna hoja do Vršiča. Na Vršiču me poberejo prijazni trije planinci do KG - hvala za prevoz in potem v Planico po avto.

Ob 5:30 štartava v Planici in mimo Doma v Tamarju se podava na na Kristal-Jalovec, ob 10 sva na vrhu kjer ni bilo pretiranega obiska, kakšnih petnajst se nas je menjalo v uri ki sva jo preživela na vrhu.Gor mimo bivaka in čez Kotovo sedlo na vrh, spust čez Goličico in Jalovško škrbino nazaj v Tamar oziroma Planico.Na poti ni posebnosti, varovala v dobrem stanju in tudi sneg ni več nikjer ovira.

Kako lepo vreme sta ujela, v nedeljo pa vse v megli. Bravo

Včeraj na Jalovec iz Zadnje Trente gor čez Goličico dol mimo Špičke. Vzpon po steni Goličice je v drugem delu dejansko skoraj navpičen in varovan samo s klini. Stopi so sicer odlični in tudi klini so tam, kjer morajo biti, vendar pot odsvetujem tistim, ki imajo težave s prepadi in ki niso stoodstotno prepričani vaše, ker je vsak napačen korak ali zdrs usoden. Globok priklon vsem tistim, ki se spuščajo po tej poti.

Po dolgem času sem se včeraj tudi jaz odpravil na Jalovec v letnih razmerah. Med dolgim pešačenjem med Planico in Tamarjem, me je ves čas dražilo razmišljanje, kako naši vrli zakonodajalci in predpisovalci skrbijo, da Jalovec še dolgo ne bo obrušen diamant. Le kdo se bo spravil nanj (s Tamarja)ko je dolga, široka, speglana cesta prepovedani sad. V vseh vodnikih in na tablicah piše, da je s Tamarja do vrha 6ur. V tem času bi prišla gor moja stara mama, če bi bila še živa. In še en udarec ležernosti; ker se ne toči šnopca, si v bajti postrežen šele po osmi uri.Pa ti ljudje res ne vidijo dlje, kot od svojega nosu....
Kot rečeno, že malce po sedmi, (ker je bife še zaprt) štartam otovorjen s proti sončno in proti dehidracijsko opremo v prijetno hladno jutro. Ljudi na poti skoraj ni, to se je videlo že na praznem parkingu v Planici. Ker sem imel tokrat hudo dober filing, se odločim, da ne grem po markirani poti na Kotovo sedlo, ampak jo ruknem desno šele tik pod ozebnikom. Naj povem, da se muka v strmem šodru lahko primerja le s petkovim borovjem na Križevnik Vsaka stvar enkrat mine, pa je tudi ta. V senčni plezariji nad sedlom do vrha je bil spet pravi užitek. Naj omenim, da je že v začetnem delu na dveh mestih pot zelo rizična (odlomi, ki samo čakajo, da zgrmijo v dolino)in se bom do sanacije v bodoče raje držal zimskih pristopov. Zgoraj se je zvrstilo kar nekaj ljudi, kot je že opisal @stankoju, ne razumem pa posameznikov, ki so raje v vetru zmrzovali čisto na vrhu, namesto v popolnem brezvetrju tri korake nižje. Ob sestopu sem obiskal tudi neimenovan sosednji kristalček, ki se pne 25m nad stezico. Načrtno sem šel tudi do bivaka, saj me pot tu redko vodi (pa še pol sendviča sem imel za pojest)
Po hladnem švepsu v Tamarju, sem med pešačenjem izdelal popoln načrt kako bi bilo, če bi imel jaz škarje in platno...

Čestitke...…...zelo lepo ovekovečena panorama iz vseh strani.

Trdi hvala za priklon! Lp

@trdi, izgleda, da si naju s Stankom 'ujel' na šesti sliki.
Hvala, @panda. Slike so žal bolj povprečne kvalitete, še posebno, če gora ni dovolj osončena.

Jutri bi se z ženo zelo rada odpravila na Jalovec. Izbrala sva najlažjo varianto z izhodiščem na Vršiču, od koder bi startala okrog 14. ure proti Zavetišču pod Špičkom, kjer bi prespala in se naslednji dan povzpela na vrh, ter se vrnila do avta. Tak je najin načrt, bojiva pa se jutrišnjega vremena. Prebrskala sva vse spletne strani z vremenskimi napovedmi, ki so zelo različne, čeprav prevladujejo tiste, ki kažejo jutri popoldan lepo vreme z eno kapljo (ob soncu) okrog 18 - te zvečer.

Ali se kdo spozna na vreme toliko, da bi nama lahko svetoval ali naj se odpraviva na omenjeno turo ali bi jo bilo bolj pamerno prestaviti? Zelo bova hvaležna za odgovor.