Varovala po poti čez Kotovo sedlo na Jalovec so v dobrem stanju (ena skoba je skrivljena), so pa markacije že precej obledele.
(Me je pa planinec, ki je prišel čez jalovško škrbino opozoril, da je tam en klin izpuljen, a jeklenica kljub temu opravlja svojo nalogo dobro).
Včeraj sem šel do Kotovega sedla. Ker je bilo okrog Jalovca vse zabasano, pa še veter je vlekel, sem počakal v bivaku in ugibal, če bo napoved vremenoslovcev točna. Res se je zvečer zjasnilo, veter je popustil, pa še polna luna je bila, tako da sem že ponoči šel preko Kotovega sedla na vrh. Sestopil sem do Zavetišča pod Špičkom in nadaljeval naprej na Vršič.
Zadnja fotografija opozarja, da je vsaka pot na Jalovec zelo zahtevna. Poleg tega me pa tabla spominja na čas pred leti, ko sem tudi sam bil nekaj časa markacist na področju Jalovca in okoliških gora.