29.11.2018:
Naključja nas včasih presenetijo. V sredo sem se peljal z obiska pri teti in gledal proti Tirskim pečem. Lepa napoved je bila za naslednji dan in že sem planiral pot prek njih. Popoldan pa me pokliče Drago iz Celja, če bi bil za kakšne Tirske.
In tako me v četrtek zjutraj poberejo in kmalu smo na enem od malih parkirišč pod Belo pečjo. Mrzlo je bilo, pravo nasprotje prejšnjega dne, ko še ni bilo nič pomrznjeno. Snega do Šteng ni. Šli smo po markirani za Ljubno, se pri Malinskem vrhu spustili na cesto in nato pri Stonu nazaj gor do spomenika. Ta del poti je namreč še vedno dosti lažje po cesti, kot pa po markirani prek poseke po vetrolomu. Pot od spomenika naprej navzgor sedaj nekaj časa ne bo problematična zaradi zaraščenosti s koprivami, saj so po njej spravljali les in jo zato tudi razširili. Zgornja varovala v grapi so bila okovana v led in jih je bilo zato treba malo potolči s kamnom. Tako je bila od zimske opreme dovolj le čelada. Na izhodu iz grape in do Lopne peči je kar nekaj na novo podrtih smrek in je zato potrebno malo več telovadbe. Razgleda na Lopni peči ni bilo, samo megla. Po vpisu smo nadaljevali po varovani varianti. Naprej na novo podrti dreves ni. Nad Štengami se je začel sneg, ki pa nikjer ne presega 10cm.
Na Konjskem vrhu pa smo bili poplačani za vloženi trud. Spodaj megleno morje, v dalajavi pa zasneženi otoki gora. Pr' Žlajferju smo si sami naredili zimsko plažo za krajši postanek. Spust po Medvedjaku pa je bil zaradi delujočih snežnih topov posebno doživetje.
Pri hotelu Golte smo spet vstopili v območje somraka, ki nas ni več spustilo iz objema skoraj do konca ture. Skočili smo še do mojega bivaka pod Javorco in se skozi Okno in mimo Mesarske lope spustili do izhodišča.
V Bazabaru v Šmihelu pa smo potem zaključili še eno prijetno turo.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez
