Včasih človek kaj obljubi in potem pozabi. Tako se mi je zgodilo tudi tokrat.
Pred približno dvema letoma sem nekomu obljubil Tirske peči. Ta nekdo me pred nekaj dnevi pokliče in pravi, da je napočil čas, da obljubo izpolnim.
In sva se zmenila in to kar za dvakrat, ker je bilo prvi dan tako luštno.
Prvi dan sva šla prek Lopne peči in Gamsjega vrta občudovat avriklje, drugi prek Lopne peči na Zgornjo lopo. Avriklji lepo cvetijo, le majhni so, ker jim manjka dežja. Tudi gamsi so nama večkrat polepšali trenutke na poti, da o lepih razgledih sploh ne govorim, saj so v času brez listja še lepši. Na Medvedjaku sva še lahko hodila po snegu. Ta umetno narejen res zlepa ne skopni. Da se še celo smučati z vrh Medvedjaka.
Matjaž, hvala za prijetno druženje.
Poti so brez posebnosti.
Slike so še s treh potepanj po Požganiji. Tudi ta so bila polna doživetij: žvrgolenja ptic, zalezovanja divjadi, občudovanja avrikljev, uživanja na sončku, urejanja potk, nabiranja regrata, fotografiranja, obujanja spominov, srečanja s starimi znanci, še posebej z Ivom, odkrivanju neznanega,...
Nina tudi tebi hvala za druženje.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez