Pohvalno, pikec1.
Me je pa tole nenadno bližnje srečanje z zajčkom spomnilo na podobno štorijo spred leti. Tistega dne smo se z avtom spuščali proti Podvolovljeku, ko je naenkrat na cesto pred nas doskočil obilen zajec. Mi smo ga seveda debelo pogledali, on nič manj začudujoče nas, potem pa se je kot kakšen gorski vodnik odločil, da nas po cesti pospremi v dolino.
Prav neverjetno - počasi in veselo je pred nami capljal čez kar nekaj ravnin in ovinkov, ko pa se je na vsake toliko ustavil, da bi nas malo pogledal, sem skočil iz avta, da bi ga pocrkljal, a je ob tem vedno znova nagajivo pospešil.
Pa potlej spet vse po starem ...
No, na nekem mestu se je naposled odločil, da bomo od tam znali tudi sami v dolino in skočil v gozd ter urno potegnil.