V pomanjkanju časa in idej sem se spomnila, da mi je enkrat v oko padel opis poti čez Hude konce na Kamniški vrh. (vedno je dobro imeti rezervo, vedno
). Rada imam blagozvočna imena poti, pa sem šla gledat. Lepa potka, nič težko ni za najt, čeprav ni označena, opis pa boste našli med zakladnico izletov na tem portalu. Pot suha, nič blatna, danes vroooooooooooče, skoraj bi pasalo noge na koncu namočit v Bistrico. Kljub prazniku samotna, saj, v strmino ne grize rad vsak. Je pa ena bolj ohranjenih poti na sicer obiskani vrh, druge že precej spodjeda erozija. Prednost takih samot je tudi, da lahko mirno ležeš na sonce in notri prineseš minus prejšnjih dni. Na primer.