Včeraj sem si zadal za cilj, da se po brezpotju povzpnem na Jezersko kočno po J strani.
Najdem par opisov smeri po JZ grebenu in se odpeljem do Suhadolnika, kjer pričnem prečenje in vzpon proti grebenu. Najprej po živalskih avtocestah prečno in rahlo gor in ko se mi zazdi da prečim Skedoven potok se začnem strmeje dvigati proti grebenu.
Kmalu sem na grebenu, ki izgleda solidno uhojen, zato mu sledim. Moti me le, ker se v gostem gozdu nič ne vidi in nisem 100ž%, da sem spoh na pravem grebenu..
Nadaljujem po grebenu, ki je vse strmejši in za par delov sem moral kar krepko premisliti kako čez..
Že kar visoko končno pridem na malo jasico, kjer se rahlo vidi naokrog.. Pogledam fotografijo željenega grebena in jo primerjam z grebenom na moji levi - popolnoma identična! UF, NE! Falil sem greben! Nisem na pravem brezpotju, ampak na popolnoma neznanem in neprevejenem terenu!
Odločim se da nadaljujem in se v primeru prehudih težav vrnem, čeprav nerad. Spet hitro pridobivam višino z trentarskim plezanjem po strmem gozdu/travah/ruševju/skalah končno do vrha grebena, kjer me situacija šokira..
Pred mano stena, ki izgleda odurno neprehodna, greben naprej prav tako, če ne še hujše..
Preverim zemljevid, kje sem in kaj gledam - J stena Kočne, oz. Krvava peč - vodniček grebeni pravi, da je ocena III-II (z detajli IV) To pa je tudi konec opisa :|
Preveč in že vem, da bom obrnil.. Po eni uri ogledovanja in cincanja se odločim, da sestopim.. A ker je bilo že kar veliko časa za sestop, me prešine - po isti poti pa že ne!
Sestopim po strmi travnati grapi 100m nižje pod steno, kjer se si zaželim, da si zadevo vsaj ogledam od blizu, če sem že tu... Opazim tudi možen prehod v steno in pogojno tudi prek nje, no vsaj do 3/4, naprej izgleda kar navpično.
Kmalu sem pod steno in spet spremenim odločitev ter si rečem, da grem pogledat še na travnato sleme začetka stene, kako izgleda naprej, potlej pa sestop. Na sleme pridem presenetljivo lahko (živlaska avtocesta). Tam se ni nič videlo, a mi je par 10m plezanja že tako pogrelo veselje in raztopilo dvome, da brez hudih pomislekov zaplezam kar naprej..
Sicer z rahlim dvomom v srcu, kaj me čaka proti vrhu stene, a če ne bo šlo, se lahko še vrnem..
Kmalu vidim, da je stena noro razčlenjena in je možno plezati skoraj povsod, če poiščeš prehode pa lahko skoraj vesčas hodiš (po strmih travah in skotju). Jaz sem izbral skale in v prijetnem poplezavanju hitim naprej, proti strmim stenam na vrhu grebena.
Vesčas me obdajajo dvomi mojega početja, saj sem vse višje in še vedno ne vem, če je stena zgoraj še varno (če sploh) preplezljiva..
Bolj se bižam vrhu, bolj izgleda da mi bo uspelo in manj je dvomov in še večji je užitek.. Ko vidim, da bo šlo, me skrbi le še, če je to res vrh, kamor plezam... Na vrhu se izkaže da me čaka še dosti tvegan prehod na glavno kupolo, a kmalu k sreči zagledam jeklenice in pot - in kamen pade od srca - USPELO mi je !!
Hitro se povzpnem na Kočno, kjer zasluženo uživam, sam sredi nore gorske pokraine, svoj mir, ter zadoščenje po uspešno premagani J steni Kočne. In to v duhu prvopristopnikov
..
Sledi bliskovit sestop do bivaka ter po brezpotju do Suhadolnika (vmes najdem celo zajlo).. Pri avtu sem že v temi.. Super tura, priporočam ljubiteljem deviških krajev in samotnih brezpotij
Stena : poplezavanje I-II stopnja (odvisno od izbire, a tvegati ni potrebno niti 1x), če zaideš pa tudi do IV.. Še se vrnem na par začrtanih projektov