Kokrska in Jezerska Kočna

Sergejj drgač pa imam jaz to pot namen opraviti v NEDELJO, tako da bi se lahko kaj zmenili in gremo skupaj??

Jaz sem bil danes na Jezerski kočni! Lepa tura, solidno vreme, sem zadovoljen.

Včeraj (petek) izborjen dopust in še v temi štart iz parkirišča v Suhem dolu. Na križišču odločitev "Čez Taško" (pot lepo nadelana in ne pretežka) in v naslednjem križišču "Čez Hudi graben". Kritika gre PD Kranj, saj bi lahko v grapi dali kaj več od treh klinov !? Drugače ne preveč težka pot, pa vendarle terja pazljivost pri izpostavljenih prehodih. Na srednjih Dolcih pa začetek "potenja" čez prvo melišče in na nato še čez drugo, ki je "ubitačno" (en korak dol, pol dol). Končno v steni in zanimivo poplezavanja do vrha Kokrske Kočne, po plezalni še do Jezerske. Spust do križišča na Dolški škrbini in do Cojza. V koči zaslužena malica in zeleni napitek. Spust nazaj v Suhi dol, na križišču po lahki poti. Lepa, dolga in naporna tura. Ko sem bil na avtocesti (15.05)je bilo že vse zavlečeno in očitno nevihta. Še enkrat velja pravilo: rana ura, zlata ura. LP

Se opravičujem za napake v dodajanju slik (ni mi vse uspelo). na sliki št. 26 je napaka v opisu (slika iz poti Čez ovnov čir). LP

Še ena brezpotna pravljica.
Kokrska Kočna čez JZ greben, sestop v dolino mimo bivaka.

Volk, izgleda, da sva zasvojena z istimi pravljicami! Prejšnji četrtek sva z bratom opravila to turo. Pri sestopu sva se podričala po ozkem melišču (dobro viden na tvoji fotografiji) do konca,potem malo v desno in sva naletela na tisto sestopno zajlo, ki jo omenjajo v opisu.
Navzgor proti škrbini pa sva pristopila po levi strani grape (sledila sva leseni lojtrci in gamsjim sledem). V opisu se namreč omenja pristop po desni strani grape in na koncu prečka v levo proti Malim vratcam.
Obilo užitkov še naprej!

Lepotica in pol, tale JZ greben, kajne, dprapr!
Sam sem jo 'moral' mahniti tja gor, saj mi greben ni več dal miru, ko ga tako pogostokrat gledam z bicikla proti Jezerskemu.
Ja, neko staro lestev sem spodaj ob grapi tudi jaz našel, pa rdeči križ na skali (mejduš, če ni od Frishaufa)!
Pod bivakom pa ... ojej. Zadji skok sem obšel po desni, po tako strmi stečini kot že dolgo ne. Le malo je manjkalo, pa bi potegnil štrik iz nahrbtnika. Z nekaj praskami se je vseeno izšlo. Ni kaj, (tudi) takšni so brezpotja sladkorčki.

Lp in srečno!

Danes smo se po Kremžarjevi poti odpravili na Jezersko Kočno, nato pa smo po grebenu nadaljevali še na Kokrsko. Slike:

Volk, na kakšno težavnost plezanje bi se dalo ocenit tistile greben? Ker me nekaj tja vleče, če ne prej drugo leto. No doslej sem po grebenu osvojil edino Šijo Brane in potem vrh!

Včeraj 27. 09. iz Ravenske Kočne mimo Češke koče na Jezersko Kočno.Vreme čudovito za hojo. Mislim da je pot zelo dobro varovana , klub temu da nekateri mislijo drugače. Se je pač na nekaterih delih treba malo potruditi.

Dopoldan je bilo vse prehitro: prehitro vstanem, grem od doma, štartam, moram z vrha, vozim...Mi pride na misel, da dobro, da nisem moški Začnem sicer s čelko, a izven gozda se ob pol sedmih vidi že čisto dobro, sonce me ujame že kar visoko nad Češko kočo, kjer še vse spi. Na vrhu samota, ker sem tako zgodnja, lahko posedim, potem se vrnem nazaj, izstopim pred zadnjim skalnim pragom na melišče in po njem do križišča za Skuto. Malo kasneje spet rinem v desno na melišče proti koči, ki pa ni najboljše, je pa, in se konča skoraj pri koči. Tam srečam znanca in poklepetava. Kočo zapirjao v nedeljo, čez vikend imajo Čehe (itak, saj je Češka koča). Odločim se za povratek v smeri proti Ledinam, kljub vabilu ne zavijem v levo na pot, ki se izogne Žrelu, ampak grem naprej. Tega delčka še ne poznam, je pa bilo 15 minut prav lepega, slikovitega varovanega dela, nič mi ni bilo žal, da sem šla pogledat. Takoj na izstopu iz tega dela, pred vstopom v Žrelo, zavijem na levo dol, sledi prednikov mi kažejo najboljšo smer in hitro sem pri avtu. Ob štirih že vodim sejo v Ljubljani, z novim nanosom sončka na obrazu in nasmehom, ki si ga prisotni ne znajo dobro razložiti. Le nohtke malo skrivam. Mimogrede, ne vem, če je kdo omenil: dovoz do parkirišča pri tovorni žičnici je po novem prepovedan, pot zato daljša kak dober km, urejeno in s tablo označeno je parkirišče in to točno pri tablici za Karničarjev center.

Saj je prav, da je parkirišče nižje.Vsi namreč rinejo po tisti strmini do žičnic, posledično od koles nastajajo grabni, pri oskrbi tovora pa postane v konicah prava zmeda.Lepo se gre gor tudi po prečnici čez Štularjevo pl.Ne vem pa, kakšen je sedaj režim parkiranja na izteku senožeti Ravenske kočne?.Na travah ob cesti se ne sme več parkirati ali pa so nekaj malega parkirišč tudi tam uredili.

No, seveda ni nobena težava to parkirišče nižje, saj bistveno dlje kot prej ni. Tisti km in pol že zmoreš. Drži se pa tako noben Na izteku senožeti kaj posebej novega ni bilo videti, kakšne table nisem opazila, pa tudi avti so bili ravno tako parkirani kot navadno.

Včeraj 1.10.opravil ponovitveno turo na obe Kočni in nadaljeval čez Dolško škrbino še na Grintovec.Nekako se mi je porodila želja po bolj zahtevni poti kot je Kalški greben na katerega sem najprej mislil.Začetek ture Kamniška Bistrica ob 6.23min na Kokrsko sedlo in naprej v smeri Grintovec.Čez Ovnov čir na Spodnje Dolce.Najprej na Kokrsko Kočno in po grebenu na Jezersko Kočno.Obisk kar velik precej pohodnikov na poti.Razgledi in vreme pa fenomenalno brez vetra in kakršnih koli meglic.Nadaljevanje poti čez Dolško škrbino na Grintovec kamor sem prispel okrog 16.ure nikogar nikjer,razen za mano je prisopihal starejši pohodnik,cel godrnjav tako da mu je še težko bilo rečt "dober dan"mater preziram take ljudi.Itak se je hitro spucal z vrha,da sem ga imel samo zase,posedel,malca,razgledi...Spust čez streho do Kokrskega sedla,eno pivo za uspešno turo,spust v dolino na izhodišče,kjer me je že pred koncem ulovila trda tema.Dolga ampak zelo lepa tura,ki ti da zelo veliko.

Lp! Tone

V mislih imamo v ponedeljek 17.10.2011 jezersko in kokersko kočno, prosim vse, ki so bili v teh dneh v kamniško savinjskih alpah, da napišete vremenske razmere ter koliko snega je v visokogorju. Ali je primerna v tem času.

lp.

Obvezna je zimska oprema,cepin,dereze,gamaše in pa znanje za gibanje v visokogorju v zimski razmerah,snega pa je nekje 40 cm.
lp

Včeraj nameraval na Skuto, pa sem pri bivaku pod Grintovcem (2000m nm.v.) obrnil. Snega ni veliko, so pa nadležne krpe na poti. Na večih mestih je globok, zato je potrebno kaj obplezat in poiskat alternativno pot. Glede na to, da je mehak, je izjemno velika nevarnost zdrsa na izpostavljenih mestih. Več kot uro in pol sem hodil med Kokrskim sedolm in bivakom; to po meliščih, skalah in podobno. Še posebej nadležno bo na kakšni izpostavljeni polički, kjer boš moral gazit mehak sneg, alternativne poti pa ne bo. Priporočam ti, da med drugim vzameš lopatko. Sam pa se bom zaenkrat raje gibal po nižjih, manj izpostavljenih gorah.

Severna stran Grintovcev kaže povsem zimsko podobo. Včeraj sva s kolegom šla po Kremžarjevi poti na Jezersko Kočno. Sneg se začne malo pod Češko kočo. Višje ga je vse več, v plezalnem delu ga je okrog 30-40 cm pomrznjenega snega. Razmere za vzpon so zelo dobre, verjetno je to letos zadnja prilika za vzpon po tej poti.

Kaksne so razmere na Kocni, pot Grdi graben, Kokrska Kocna, Jezerska Kocna, a se da brez derez pridet?

Da se vedno pridet povsod. Samo enim ne uspe(k padejo). Jaz mam ko so zimske (lahko) razmere tut dereze in cepin s sabo. Če se mi zdi pa pretežko ali prenevarno (nevarnost plazov) pa obrnem. Ja bilo že preveč žrtev - oz. mislim še nekaj časa živet. Kočna je pa zahteven hrib. Mislim, da je to ruska ruleta novembra it gor brez opreme.