Pa se je obrnilo leto, ko sem se na poti na Bovški Gamsovec prvič srečala s steno, zajlami in klini. Zato je padla odločitev, da se v tem času zopet podam nanj. Izkoristili smo čas dopustov in lepo vreme in se podali na dvodnevno potepanje po Kriških podih. Naša pot se začne v dolini Vrat čez Sovatno na Stenar, nato pot nadaljujemo na Križ od tam pa se spustimo preko Bovških vratic do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Naslednji dan pa na Bovški Gamsovec, spust na Luknjo in nato nazaj v dolino Vrat. Pot čez Sovatno brez posebnosti. Ravno tako je tudi pot na Stenar potekala v redu, le na določenih mestih je precej zdrsana, zato je tam potrebno nekaj več previdnosti. Vendar pa smo uživali v razgledih in kmalu bili na vrhu. Nekoliko drugače pa je s potjo na Križ. Spustimo se pod Stenarska vratca in od tam naprej nadaljujemo pot po precej za zdrs nevarni poti proti Križu. Tukaj bi pa s seboj morali imeti metlo
, da bi pometli ves "šoder" s skal in vsaj videli, kje gre pot
. Tolažim se vsaj z mislijo, da je na koncu le jeklenica za zadnji precej izpostavljen vzpon. Vendar pa je spodnji klin odtrgan
, tako, da si z jeklenico ni kaj dosti pomagati. Roke, pa kolena in je šlo. Zadovoljstvo na vrhu Križa poplačajo prečudoviti razgledi. Spustimo pa se preko Bovških vratic, kjer pa je pot zelo dobro varovana. V Pogačnikovem domu pa je res vse super
. Naslednji dan še na Bovški Gamsovec , kjer pa na poti nobene posebnosti. Spustimo se proti Luknji in od tam s pomočjo jeklenice do melišča in jupi v dolino. Res sem vesela, da so na ta del poti namestili jeklenico, je vse skupaj precej lažje
. Še malo nas loči od Aljaževega doma v vratih in zaključilo se je naše čudovito potepanje.
Ker je tokrat slik res veliko, prilagam link do mojega albuma.
https://picasaweb.google.com/103650219477144842053/KriskiPodi1982082012 Tu pa le nekaj utrinkov s poti...
