Po prebiranju opisov smo se odločili za obisk Male Ponce. S štartom pri Belopeških jezerih po poti 512 smo pot opravili včeraj.
Mimo koče Zacchi, ki je bila globoko v senci smo nadaljevali višje proti gozdarski koči. Poti se tam razcepijo, pot št. 512 se nadaljuje levo čez graben, proti Mali Ponci pa nadaljuje kar naravnost naprej. Pot je vseskozi odlično vzdrževana, veliko je stopnic, kak mostiček ipd.
Pod sedlom smo napačno presodili pot in prišli na sedlo Vratca. Tu gor pride pot tudi z naše strani (s Planice).
Ni nam bilo žal napake, saj smo imeli res lep razgled na divjino špičastih skal in neskončnih macesnov.
Da smo se lahko povzpeli na Malo Poncpo smo se vrnili par višincev nazaj in po sosednji grapi zlezli na sedlo pod Malo Ponco (tu je pot bolj krušljiva) in potem še par metrov na sam vrh.
Vrh vsekakor ni prostoren, a izredno razgleden. Res nas je presenetila divjina teh koncev.
Ob povratku smo srečali kar nekaj planincev, nekateri so prišli gor s Planice. Menda je ta pot težje sledljiva.
Spet smo se vrnili na Pot št. 512 in nadaljevali proti spodnjemu Belopeškemu jezeru. Pot nas pelje v zgornjerm delu čez par podrtih grap, ki pa so dobro zavarovane. Vseskozi pa nas spremljajo zlato rumeni macesni.
Pot se konča tik pod Spodnjim Belopeškim jezerom.
Kaj naj še rečem? Res smo bili navdušeni in že delamo načrte za naslednji obisk med macesne, ki so v tem letnem, času najlepši.
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2017-10-15 http://www.petersfoto.si